MENI
ZAPRI

Adventisti.si je uradna spletna stran Krščanske adventistične cerkve v Republiki Sloveniji.

Adventisti smo predani pomagati ljudem razumeti Sveto pismo ter najti svobodo in upanje v Jezusu.

Sobota - nekoč in danes

Včasih preprosto potrebujemo prost dan. 24 ur, v katerih nam ni potrebno razmišljati o delu ali drugih življenjskih skrbeh in stresnih dejavnikih.

Na srečo je Bog to vedel in načrtoval že v času stvarjenja tega sveta.

Bog je soboto določil, potem ko je v šestih dneh ustvaril svet. Bil je prvi, ki je praznoval ta dan in ga razglasil za čas počitka. Predah. Čas, ko je bilo vse v redu – še preden je greh okužil svet in je delo postalo breme.

Stoletja pozneje je bila sobota vključena v deset zapovedi, da bi se Izraelovi sinovi spomnili, od kod so prišli, kdo je njihov Bog in kakšnega blagoslova bi lahko bili deležni.

Dandanes ta blagoslov ostaja (Pismo Hebrejcem 4,9) tako kot ga je določil Bog, potem ko je ustvaril ves svet, v katerem živimo in za katerega skrbimo (1. Mojzesova knjiga 1,26). Sobota je lahko dobrodošel oddih, ki nas tedensko obnavlja (nas naredi bolj produktivne), hkrati pa nam omogoča, da se zbližamo z Bogom.

Toda kaj sobota v resnici pomeni? Kaj simbolizira, zakaj je zapoved in kako naj bi jo posvečevali v današnjem svetu, za katerega se zdi, da se nikoli ne ustavi?

Sobota je preprosta in zapletena hkrati. Je čudovito darilo, ki nam daje čas za ponovno polnjenje in nas spomni na ljubečega, ustvarjalnega Boga.

Prav tako je za Boga dovolj pomembna, da jo je postavil kot zapoved, saj je znamenje vere, ljubezni in spoštovanja. Posvečevanje oziroma spominjanje sobotnega dne je nekaj, kar od nas pričakuje, hkrati pa nas z njo blagoslavlja.

Oglejmo si torej nekaj ključnih značilnosti sobote, medtem ko spoznavamo več o njej in o Bogu:

  • Izvor sobote pri stvarjenju
  • Kako je bila sobota določena kot dar od Boga
  • Kako vas sobota tesneje povezuje z Bogom
  • Kako nas sobota lahko zbliža z drugimi
  • Kako je sobota predstavljena v Svetem pismu
  • Kako je sobota predstavljena skozi zgodovino
  • Praznovanje sobote v današnjem času

PRVA SOBOTA – SEDMI DAN, PO STVARJENJU

Odgovor na to vprašanje nas vodi nazaj na začetek časa na zemlji. Preden je obstajala kakršna koli religija. Preden je bil napisan zakon. Preden sta zlo in greh okužila človeštvo.

Če začnemo na začetku Svetega pisma, v 1. Mojzesovi knjigi, se učimo o Bogu, ki je svet ustvarjal dan za dnem. Seveda Bog ni potreboval celotnega dne, da bi razodel vsakega od teh delčkov našega sveta. Glede na to, kar vemo, je to verjetno storil, da bi pokazal, da ima vsaka stopnja razvoja svoj pomen in jo je treba ceniti takšno, kakršna je.

Po šestih dneh stvarjenja, ko je ustvaril človeka, je blagoslovil sedmi dan – čeprav je bilo delo stvarjenja končano.

»In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal« (Prva Mojzesova knjiga 2,3).

Čeprav se ta dan še ni imenoval »sobota«, je bil ta poseben dan posvečen v imenu njegovega stvarstva. Bog je ta čas namenil, da bi bili hvaležni, da bi uživali v tem svetu in vabi nas, da si redno vzamemo premor in storimo enako.

SOBOTA JE BOŽJI DAR

Ko je življenje težko in naporno, je pogosto najboljše darilo, ki ga človek lahko prejme, dovoljenje, da se ustavi in si odpočije. Bog je želel, da bi bil sobotni dan prav takšen »užitek« za človeštvo (Izaija 58,13). Omogoča namenski čas za počitek od našega dela in preživljanje posvečenega časa z njim.

Čeprav Bog po tem, ko je ustvaril svet, ni »potreboval« počitka, je prvo soboto uporabil za to, da bi pokazal, kako pomembno je narediti premor, živeti v trenutku in biti hvaležen. Njegov počitek je bil kot priložnost za preusmeritev pozornosti – z delovanja na obstoj. Od urejanja stvari do uživanja v njih.

Kakšno nasprotje zaposlenemu življenju, kakršnega smo vajeni. Seznam opravil se nikoli ne konča. Preveč smo stimulirani in pogosto se utapljamo v pričakovanjih do sebe in drugih.

»Skrb zase« je postal pogosto uporabljen izraz, ker smo dosegli točki, na kateri moramo spomniti sami sebe – si celo zaukazati – naj se pomirimo. Nameniti samemu sebi čas za to, da se ustavimo, se pomirimo in se osredotočimo na tisto, kar je zares pomembno.

Bog ve, da moramo poskrbeti zase. Prav tako ve, da je najboljši način skrbi zase in za druge ta, da stopimo korak nazaj od naglice, v katero zlahka lahko zapademo. Pravzaprav številne sodobne medicinske in sociološke raziskave potrjujejo prepričanje, da nas sobota varuje pred izgorelostjo.

On nam je vsak teden podaril soboto kot dar, da bi lahko »odnehali in spoznali«, da je on Bog (Psalm 46,11) in da ni potrebno, da bi vse ležalo na naših ramenih. Sobota je popoln čas, da »vso svojo skrb vržemo nanj, saj on skrbi za nas« (1. Petrovo pismo 5,7). Poleg tega nam Bog daje priložnost, da ta dar sobotnega počitka razširimo tudi na tiste, ki živijo z nami ali delajo za nas. Zapoveduje nam, da tudi svojim otrokom, služabnikom, živalim in gostom omogočimo uživati ta tedenski počitek (2. Mojzesova knjiga 20,10).

SOBOTA NAS POVEZUJE Z BOGOM

Velik del tega, zaradi česar je sobota tako velik dar, je popoln čas, v katerem svojo pozornost preusmerimo na Boga in pustimo, da vse drugo izgine v ozadje.

Toda zakaj je ta dan v tednu tako pomemben Bogu? Zakaj je v deset zapovedi (2. Mojzesova knjiga 20,8-11) vključil spomin na to, s čimer nam je pravzaprav naročil, naj prenehamo z delom in omogočimo počitek tistim, ki delajo za nas?

Bog je vedel, da ohranjanje odnosov zahteva posvečen, namenski čas. Včasih smo tako ujeti v svoje zaposleno življenje, da potrebujemo nekoga, ki nam bo rekel, naj prenehamo.

Pa vendar je nenavadno razmišljati o tem, da si ne bi želeli vzeti prostega dneva in prenehati z delom. Toda v Svetem pismu beremo, da ljudje večkrat niso obhajali sobote, ker so želeli dodaten delovni dan, da bi se postavili pred druge ali zaslužili več denarja. Večina teh iz Svetega pisma, ki so bili razglašeni za »kršitelje sobote«, je ta dodatni čas izrabljala ravno za to.

Sobota je lahko protistrup za sebičnost. Naša vera se krepi, ko se vse bolj učimo zanašati na Boga, da bo on poskrbel za nas. Sklicujemo se lahko na obljubo, da bo Bog »po svojem bogastvu v veličastvu potešil vse vaše potrebe v Kristusu Jezusu« (Pismo Filipljanom 4,19).

To 24 ur trajajoče obdobje nam omogoča, da odvrnemo misli od sebe in od vsega, kar življenje od nas zahteva. Tako smo v popolnem stanju duha, da se približamo Bogu in globlje doživimo vse, kar je naredil za nas.

Čas je, da oživimo svojo dušo.

Ali želite začeti ali poglobiti svoj odnos z vašim Odrešenikom Jezusom? Izberite možnost proučevanja Svetega pisma in začnite z osebnim proučevanjem.

Začni proučevanje Svetega pisma

 

SOBOTA NAS POVEZUJE Z DRUGIMI IN KREPI NAŠE ODNOSE

Ko si vzamemo čas, da se upočasnimo in ponovno povežemo z Bogom, imamo popolno priložnost, da se kot razširjen blagoslov bolje povežemo tudi z drugimi.

Bog je Bog odnosov. Želi si odnosa z vsakim od nas in želi si, da bi imeli smiselne odnose med seboj. Sobota nam omogoča čas, da se umaknemo od stresa, ki ga imamo v življenju, ter da se duhovno povežemo z drugimi kristjani, družinami in služimo tistim, ki nas obkrožajo.

Prva človeka sta prvo soboto preživela v spoznavanju svojega Stvarnika. V tistem trenutku so bili odnosi že del sobote.

Nadalje v zgodovini je zbiranje vernikov postala običajna navada ob sobotah.

V 3. Mojzesovi knjigi 23,3 je sobota imenovana »dan počitka s svetim shodom«.

Ko je Jezus hodil po zemlji, so ga na sobotni dan pogosto našli v shodnicah, kjer je velikokrat poučeval, bral ali se pogovarjal z ljudmi iz skupnosti[1].

V Pismu Hebrejcem 10,24-25 je Pavel spodbujal vernike, naj še naprej podpirajo krščansko skupnost in »ne zapuščajo svojega zbora.«

Danes obstaja mnogo načinov, kako ohranjati to svetopisemsko navado, zato se mnogi, ki posvečujejo soboto, udeležujejo verskih obredov. Verska praksa na ta način zagotavlja popoln čas, da se zberemo pri čaščenju, proučevanju in druženju – vse v slavo našemu Stvarniku. Prav tako je to čudovit način, da smo odgovorni drug drugemu v imenu Božje zapovedi, ki pravi, naj se spominjamo sobotnega dne.

Poleg bogoslužja je sobota priložnost tudi za druga medsebojna srečanja. Mnoge cerkve po bogoslužju organizirajo sobotno kosilo. Verniki lahko ta posvečeni čas izkoristijo tudi za podporo skupnosti ali družinska srečanja.

[1] Evangelij po Mateju 12; Evangelij po Marku 1,21; 3,1; Evangelij po Luku 4,16.31

Spoznajte, kako vam Sveto pismo lahko pomaga najti svobodo, ozdravljenje in upanje v vašem vsakdanjem življenju. Prijavite se na naše brezplačne svetopisemske tečaje.

Začni proučevanje Svetega pisma

 

KAKO JE SOBOTA PREDSTAVLJENA V SVETEM PISMU

Ko odkrivamo več o pomenu sobote in njenih blagoslovih, je koristno pogledati tudi, kako je bila sobota obravnavana skozi celotno Sveto pismo. Začela se je ob stvarjenju in se nadaljevala kot večen spomin.

SOBOTA V STARI ZAVEZI

Po šestih dneh ustvarjanja zemlje se je Bog odločil ustaviti in premišljevati o tem, kako je bilo vse »zelo dobro«. V 2. Mojzesovi knjigi beremo, da je Bog ta dan »posvetil«.

V 2. Mojzesovi knjigi 12 in 16 je omenjena »posvečena sobota« ali »sedmi dan« ter sklicevanje na »svet shod« in prenehanje dela. A ko je bilo deset zapovedi v 2. Mojzesovi knjigi 20 predstavljenih Izraelcem, je bil ta poseben »sedmi dan« uradno imenovan »sobotni dan« (2. Mojzesova knjiga 20,8), Božjemu ljudstvu pa je bilo zaukazano, naj se »spominja« tega dne in ga »posvečuje«.

Bog je pozneje Mojzesu naročil, naj Izraelci praznujejo njegove sobote kot zavezo med generacijami, ki pridejo, »da se ve, da vas jaz, Gospod, posvečujem!« (». Mojzesova knjiga 31,13).

Od tod dalje je jasno, kako je sobota Bogu pomembna. Ne zagotavlja le prepotrebnega počitka njegovemu ljudstvu, temveč mu tudi pomaga, da ostane osredotočeno.

Ko je ljudi postalo strah, jih je sobota lahko spomnila, da On bdi nad njimi.

Ko so postali ponosni ali prevzetni, jih je sobota lahko spomnila, da je On ta, ki skrbi zanje. Bog je bil ta, ki si zasluži hvalo, ne oni.

V celotni Stari zavezi je bila sobota pogosto omenjena, ko so razpravljali o obredih v svetišču ali templju, ki naj bi Izraelce spomnili na to zavezo z Bogom. Za soboto so bili napisani psalmi (Psalm 92) in več prerokov je omenilo pomembnost sobote pri vzdrževanju dobrega odnosa z Bogom (Izaija, Jeremija, Eyekiel, Amos itd.).

»Med menoj in Izraelovimi sinovi naj bo to znamenje na veke, kajti v šestih dneh je Gospod naredil nebo in zemljo, sedmi dan pa je počival in si oddahnil« (2. Mojzesova knjiga 31,17).

SOBOTA V NOVI ZAVEZI

Ko je Jezus živel med človeštvom na zemlji, je pogosto omenjal starozavezne zapovedi v novi luči. Prvi Izraelci so potrebovali veliko navodil o tem, kaj naj delajo in česa ne. Toda v Jezusovem času je človeštvo nekako dozorelo. Zdaj je bil čas, da svoje sledilce razsvetli o globini Božjih zakonov – o blagoslovih in pomenu, ki stojijo za njimi.

Jezus je to storil tudi s soboto. Ponosni, togi verski voditelji tistega časa so želeli, da bi vsi Judje izpolnjevali zapovedi na konkreten, merljiv način (kar jim je lažje prineslo občutek, kot da so pravičnejši od drugih). Toda kadar koli so Jezusa poskušali »ujeti« s tem, da je kršil soboto, se je odzval tako, da je še bolj preiskoval Sveto pismo.

Večkrat je poudaril, da naj bi bila sobota blagoslov, ki nas osvobaja bremena dela, da bi se lahko veselili v Bogu in njegovemu stvarstvu. Sobota ne bi smela biti breme!

»Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote« (Evangelij po Marku 2,27).

Jezus je na sobotni dan preživljal čas s svojimi učenci, v soboto je ozdravljal ljudi in svoje sledilce učil, naj ta dan služijo drugim (Evangelij po Mateju 12,11.12). Njegove besede in dejanja sta podpirali svetost in radost, ki ju je predstavljala sobota.

Tudi po Jezusovi smrti, vstajenju in vnebohodu je sobota povsod v Apostolskih delih omenjena kot dan, ko so se ljudje zbrali v shodnici ali na domovih ljudi. Prva cerkev je hitro rastla.

Zadnja posebna omemba sobote  se nahaja v Pavlovem pismu Hebrejcem, v katerem je zapisano, da »sobotni počitek čaka Božje ljudstvo« (Pismo Hebrejcem 4,9). Nadalje jih spodbuja, naj se potrudijo »stopiti v ta počitek« (vr. 11).

 

KAKO JE SOBOTA PREDSTAVLJENA SKOZI ZGODOVINO

Poleg zgodovine, ki je zapisana v Svetem pismu, se je tudi dojemanje sobote sčasoma spremenilo. Čeprav v Svetem pismu ni nobenih indikacij za spremembo posvečevanja sobote, se čas in običaji glede posvečevanja sobote ali tega, kar se šteje za »dan čaščenja«, razlikuje med različnimi krščanskimi denominacijami.

Ta tabela ponuja pregled sobote od začetka Svetega pisma pa vse do danes:

DatumiDogodki

4004 pr. Kr.

Po Ussherjevi kronologiji – Opomba: Ussherjeva kronologija upošteva podatke rodovnikov iz 1. Mojzesove knjige dobesedno, ne da bi upoštevala morebitne vrzeli, kot je navedeno v vzporednem rodovniku v Evangeliju po Luku v NZ.

 

Teden stvarjenja (1. Mojzesova knjiga 1-2)
1950 > 1775 pr. Kr.Abraham je spoštoval Bože zapovedi, postavo in zakone
1450 pr. Kr.Izhod iz Egipta in deset zapovedi, podanih na gori Sinaj (2. Mojzesova knjiga 20)
445 pr. Kr.Nehemija spodbuja Izraelce, naj se spomnijo, kako posvečevati soboto (Nehemija 13)
27 po. Kr.Jezusova služba na zemlji in poučevanje glede sobote (Evangelij po Marku 2)
31 po. Kr.Prvi kristjani posvečujejo soboto in se srečujejo po domovih (Dejanja apostolov)
321 po Kr.Konstantin izda dekret, s katerim za dan čaščenja razglasi nedeljo
343 > 381 po Kr.Koncil v Laodikeji je obsodil sedmi dan - soboto[1]
Od. 400. leta po Kr.Zgodnja keltska cerkev in sv. Patrik z Irske je ohranil 7. dan, soboto (Moffat, The Church in Scotland, str. 140[2])

 

12 st. po Kr.

Valdenžani v Franciji in Italiji so posvečevali 7. dan, soboto (Veliki spopad, Ellen White, 4. poglavje)

 

1845

Joseph Bates, protestantski pridigar, ki je sčasoma postal eden od ustanoviteljev Adventistične cerkve in 7. dan, soboto, ponovno odkril v svojih raziskavah

 

1863

Uradno je bila ustanovljena Krščanska adventistična cerkev

Prvotni Božji sedmi dan, sobota, se je obdržala skozi zgodovino, kljub številnim poskusom, da bi razvrednotili njeno svetost ali spremenili dan, ki bi ga naj posvečevali.

Prerok Daniel je napovedal, bo v času, ko se približujemo drugemu prihodu Jezusa Kristusa, sobota še naprej pod ostrim napadom tistih, ki nasprotujejo Bogu (Daniel 7,25).

Toda zakaj je to osredotočeno na dan čaščenja?

Kot smo že omenili, je Bog soboto postavil kot znamenje zaveze z njegovimi sledilci (2. Mojzesova knjiga 31,12-18) kot razpoznavno dejavnost njihove vere vanj. Tisti, ki nasprotujejo Jezusu Kristusu hočejo, da bi njegovi sledilci prelomili to zavezo in zanemarili njegove ljubeče zapovedi.

A namesto da bi se takšnih stvari bali, Bog od nas pričakuje, da mu zaupamo. Zaveza ohranja soboto kot opomin, da je Bog ta, ki nas posvečuje. Lahko se sklicujemo na to obljubo, da nas bo Bog vodil, če mu bomo sledili.

Sobota je blagoslov, ki ga bo še naprej podarjal vsem, ki verujejo vanj.

[1] Council of Laodicea, Canon 29

[2] Curtis Rittenour: ST. PATRICK AND THE SABBATH

PRAZNOVANJE SOBOTE V DANAŠNJEM ČASU

Kaj pa danes? Kako ljudje v današnjem času praznujemo sobotni dan, ko se zdi, da nas življenje zaposluje 24/7?

Da bi se spominjali sobotnega dne in ga posvečevali, se mnogi odločijo, da na ta dan odstranijo obveznosti, obiščejo cerkev, se zberejo z drugimi ob posebnem obroku ali iščejo načine, kako bi dosegli druge.

Mnogi Judje radi ohranjajo starodavne običaje glede sobote (šabata), hebrejske korenine besede ʹSabbathʹ. Cenijo rituale iz preteklosti, kot so pripravljanje posebnega kruha 'challah' dan prej, prižiganje sveč ter recitiranje blagoslovov in molitev, ki spominjajo na to, kar je Bog naredil za nas in za naše prednike v Svetem pismu.

Obstajajo tudi novi običaji, ki jih lahko vzpostavite vi in vaša družina in vam bodo pomagali, da se spomnite na Božjo moč in stvarstvo.

Če je za vas posvečevanje sobote nekaj novega, bo morda to zahtevalo nekaj prilagoditev pri vaši rutini, a to lahko zlahka postane poseben del tedna, ki vas bo obnovil in vam omogočil osredotočenost na to, da bolje spoznate Jezusa.

ODSTRANITE OBVEZNOSTI S SVOJEGA URNIKA

Pri večini poklicev delamo od ponedeljka do petka, zato je sobota že prvi prosti dan. Da bi ta dan poudarili kot dan počitka in preusmerili pozornost, nam je lahko v pomoč to, da prestavimo delo v gospodinjstvu, priložnostna dela ali druge naloge, ki se zdijo kot »delo«. Morda bi jih večino zlahka preložili na naslednji dan.

To morda ne bo mogoče takoj, toda ko se boste navadili posvečevati sobotni dan, boste lahko začeli prilagajati svoj urnik temu.

Tisti, ki ob sobotah pogosto delajo, bodo morda potrebovali več truda, da bi dan posvetili čaščenju Boga. Čeprav bodo nekatere službe neizogibno zahtevale, da občasno delate tudi v soboto – na primer zdravstveni delavci, negovalci, policisti itd. – bodo nekatera dela omogočila prilagoditev urnika, da boste soboto lahko bolje posvečevali.

PETEK NAJ BO DAN PRIPRAVE

Da bi bila sobota drugačna od preostalih dni v tednu, je lahko koristno, če v petek stvari pripravite vnaprej, da boste v soboto lahko resnično počivali. Lahko opravite čiščenje, pospravite stvari, greste v trgovino ali celo opravite manjše opravke, kot je tankanje goriva ali predpriprava zajtrka.

IŠČITE PRILOŽNOSTI ZA ČAŠČENJE BOGA

Skupno čaščenje je čudovit blagoslov, zato lahko to, da poiščete cerkev, ki bi jo obiskovali, prispeva k vaši sobotni izkušnji z Bogom.

Če še niste vključeni v lokalno cerkveno skupnost, obstaja mnogo drugih načinov, kako medtem posvečevati soboto.

  • Vzemite si čas za branje Svetega pisma ter pred in po branju molite.
  • Pojdite na sprehod in opazujte majhne čudeže narave, ki jih pogosto zamudimo, kadar se nam mudi.
  • Obiščite prijatelja, ki ga že nekaj časa niste videli. Morda lahko celo najdete priložnost in se z njim pogovorite o svojih novih izkušnjah glede učenja o soboti.
  • Postanite prostovoljci v javni kuhinji v vašem kraju, domu za starejše, pri projektih v skupnosti itd.
  • Pridružite se skupini pri proučevanju Svetega pisma ali sobotni šoli v vašem kraju.
  • Obiščite bližnji park, živalski vrt ali pokrajino.

Obstaja neomejeno število načinov, kako lahko praznujemo spomin na prvi sobotni dan, ko je Bog ustvaril zemljo. Ko si resnično vzamemo čas, da opazimo, kaj je Bog naredil za nas, lahko naša vera raste in lahko se sklicujemo na Jezusovo obljubo, da bomo »imeli življenje v obilju«, ko mu bomo sledili (Evangelij po Janezu 10,10).

Naše verovanje

Verovanje adventistov naj bi prežemalo celotno posameznikovo življenje. Temelji na Svetem pismu, ki daje prepričljivo sliko o Bogu. Vabljeni ste, da raziskujete, doživite in spoznavate Njega, ki želi izboljšati vsa področja vašega življenja.

Adventisti.si je uradna spletna stran Krščanske adventistične cerkve v Republiki Sloveniji

crossmenu