Nevarnost zasvojenosti z delom in kako jo premagati

Vir: Revija Čili&Zdravi

Čez dvajset minut, obljubim,“ je odvrnil Bob na telefonski klic žene Jane, ki ga je ob šestih zvečer spraševala, kdaj pride na večerjo. Toda Bob se je zave- dal, da bo namesto tega spet do pozne ure v uradu. Dejansko se ni mogel spomniti, kdaj se je nazadnje pravočasno odpravil domov.

Bob je bil zelo zaposlen odvetnik v Sidneyu v Avstraliji in 60 do 70-urni delovni teden zanj ni pomenil nič posebnega.

„Moj tipični dan se je začel z vstajanjem ob šestih in s prihodom v urad ob sedmih. Nasled- njih 11 do 13 ur je bilo izpolnjenih s srečanji z ljudmi in urejanjem dokumentacije. To se je pogosto zavleklo do poznega večera,“ pravi Bob.

Tistega večera je prispel domov nekaj pred enajsto. Po prstih je stopil v stanovanje, da ne bi zbudil otrok in Jane. Toda Jane se je zbudila. Besede, ki sta jih izmenjala so bile podobne tistim ob mnogih večerih pred tem: Jane ga je spraševala, kje je bil, Bob pa je opravičeval svoj pozni prihod z dejstvom, da je nekdo potreboval svetovanje ali pomoč.

Bobovo življenje je bilo dobesedno preplavljeno z njegovim delom. V službi je preživel več časa, kakor doma.

„Moja obsedenost z delom je izvirala iz mojega otroštva. Bil sem vzgojen, da dosegam več kakor drugi in blestim pri vseh opravilih,“ pravi Bob. „Pomanjkanje podpore s strani Jane sem nadomestil s potrditvijo s strani strank in kolegov. Moja samopodoba je bila odvisna od službenih uspehov in moja identiteta povezana s tem, kar sem opravil.“

Čez nekaj dni je imel Bob slabo vest zaradi zapostavljanja družine in se je odpravil iz službe pravočasno. Ko je prispel domov, je opazil nena- vadno tišino. Klical je Jane in otroka, vendar ni bilo odgovora. Začutil je, da je nekaj narobe. Prestrašen je pregledal stanovanje. Opazil je, da manjkajo kovčki in na nočni omarici je bilo kratko sporočilo: „Stvari se morajo spremeniti.“

Na srečo Boba in njegove družine so se stvari spremenile, čeprav je bil potreben čas. Po šestih mesecih svetovanja je Bob bil zmožen obnoviti odnos s svojo družino.

„Jane je bila sprva nezaupljiva glede moje spremembe,“ pravi Bob. Po letih prelomljenih obljub in zapostavljanja družine je potrebovala čas, da mi spet zaupa. Toda videla je spremembo in moje iskreno prizadevanje. Svojo družino sem postavil na prvo mesto in poskrbel, da smo vsak dan preživeli nekaj ur skupaj.

Ko dovolimo, da delo prevzame življenje

Zasvojenost z delom lahko prizadene vsakogar, vendar so najbolj dovzetni ljudje z nagnjenjem k perfekcionizmu, s slabo samopodobo ali z močno željo po pohvalah drugih ljudi. Nekateri delajo neprekinjeno, čeprav jim to ni potrebno. Spet drugi si zastavijo nerealna pričakovanja in ekstremne delovne razmere.

Vir deloholizma se nahaja v človekovih temeljnih prepričanjih, ki se v glavnem oblikujejo v otroštvu. Tako ni presenetljivo, da lahko družina s perfekcionističnimi starši povzroči deloholizem pri otrocih. Bolj nepričakovano je dejstvo, da lahko deloholike vzgojijo tudi povsem nasprotno naravnane družine:

„Zasvojenost z delom povzročijo družine, ki delujejo v skrajnostih in jih lahko razvrstimo v dve kategoriji. Popolna družina predstavlja eno skrajnost, kaotično razpuščena družina pa drugo skrajnost. Takšne družine imajo ali preveč toga pravila ali so skoraj brez njih, ali pa imajo omejitve, ki so prestroge ali pa zamegljene in popustljive, ter življenjski slog, ki je pretirano organiziran ali pa neorganiziran in zmešan. Za take družine je pogosto značilen odkrit ali prefinjeno prikrit konflikt, slabo medsebojno sporazumevanje in pomanjkanje spodbujanja,“ pravi Bryan E. Robinson, pisec knjige Chained to the Desk (Priklenjen k mizi).

Delati na pretiravanju z delom

Za deloholika obstaja upanje ozdravitve. Ko si prizna težavo, lahko začne z okrevanjem, kar vključuje učenje postavljanja prioritet, širjenje obzorja čez svoje črno-belo razmišljanje in prepoznanje zadovoljstva ob delu in v osebnem življenju. Morda tudi s pomočjo zanesljivega svetovalca lahko prepozna vzrok pretiravanja z delom, uvidi, kako je to vplivalo na njegovo družinsko življenje in počutje ter končno naredi načrt za življenjsko ravnovesje med službenimi dosežki in vsem ostalim.

Opozorilni znaki zasvojenosti z delom

Telesni znaki:

  • glavobol,
  • utrujenost,
  • alergije,
  • prebavne težave,
  • bolečine v želodcu,
  • čir na želodcu,
  • bolečine v prsih.

Vedenjski znaki:

  • čustveni izpadi,
  • nemir,
  • nespečnost,
  • težave s sprostitvijo,
  • hiperaktivnost,
  • razdražljivost,
  • pozabljivost.