KDO SMO

Naše ime

Ime Krščanska adventistična cerkev usmerja na dejstvo, da smo kristjani, ker skupaj z drugimi kristjani delimo temeljna krščanska verovanja (kot so: Sveto pismo, troedini Bog, Kristusova zveličavna smrt in vstajenje). Beseda adventistična pa usmerja na naše prepričanje o bližini Kristusovega drugega prihoda. Cerkev je drugod v svetu znana pod imenom Cerkev adventistov sedmega dne, kar se nanaša tudi na svetopisemski nauk o svetosti sobote, sedmega dne v tednu.

Naše poslanstvo

Poslanstvo Adventistične cerkve je oznaniti vsem ljudem večni evangelij v okviru sporočila treh angelov iz Razodetja 14,6.7 ter jih pripeljati do odločitve, da sprejmejo Jezusa za svojega osebnega Zveličarja in postanejo del njegove cerkve.

Izvajanje poslanstva

Svoje poslanstvo izvajamo pod vodstvom Svetega Duha in po Jezusovem zgledu z naslednjimi dejavnostmi:

• Pridiganje: Sprejemamo Kristusov evangeljski nalog (Matej 28,18-20) in vsemu svetu razglašamo sporočilo o ljubečem Bogu, ki je bil najpopolneje razodet v spravni službi in smrti svojega Sina. Ker priznavamo Sveto pismo za Božje razodetje njegove volje, podajamo njegovo celotno sporočilo, skupaj s sporočilom o Kristusovem drugem prihodu in trajni veljavnosti njegovih desetih zapovedi.
• Poučevanje: Ker se zavedamo, da je razvoj razuma in značaja ključnega pomena za Božji načrt odrešenja, spodbujamo razvoj zrelega razumevanja Boga, njegove Besede in ustvarjenega vesolja ter odnosa z njim.
• Zdravljenje: V skladnosti s svetopisemskim poudarkom na blaginji in zdravju celotnega človeka si s svojo službo bolnim, siromašnim in zatiranim prizadevamo za ohranitev in ponovno pridobitev zdravja ter tako sodelujemo s Stvarnikom v njegovem sočutnem delu obnovitve človeka.

Naša vizija

Povabiti vsakega človeka, da se odzove na evangelij o Jezusu Kristusu in njegovem skorajšnjem prihodu.

Izbira logotipa Krščanske adventistične cerkve izkazuje temeljne vrednote, ki smo jim adventisti vdani. Temelj je Sveto pismo, Božja beseda, ki je prikazano odprto, saj ga je potrebno brati in njegovo sporočilo udejanjati v življenju. Osrednja točka svetopisemskega sporočila je križ, ki je tudi središče logotipa. Nad križem in odprtim Svetim pismom je goreč plamen Svetega Duha, ki je nosilec veselega sporočila temu svetu.

Verjamemo, da je logotip kljub svoji preprostosti prepoznaven simbol temelja adventističnih verovanj in vrednot ter adventističnega sporočila svetu.

Krščanska adventistična cerkev (Cerkev adventistov sedmega dne) ima svoj začetek v protestantski reformaciji in njeni osnovni svetopisemski trditvi, da se zveličujemo po veri. Oblikovala pa se je pozneje iz velikega verskega prebujenja, ki je sredi devetnajstega stoletja zajelo ves zahodni svet.

V tem času so namreč mnogi kristjani na podlagi svetopisemskih prerokovanj prišli do sklepa, da je drugi Kristusov prihod tik pred vrati. Ker pa Kristus ni prišel takrat, ko so ga pričakovali (leta 1844), so nekateri pričakovalci Jezusovega prihoda (adventisti) še naprej proučevali Sveto pismo in tako spoznali, da so prej napačno razumeli preroške dogodke. Dojeli so, da je drugi Kristusov prihod še vedno stvar prihodnosti, saj v Svetem pismu ni natančnega datuma ali ure Jezusovega prihoda. Ti adventisti so pozneje postali pionirji in ustanovitelji Krščanske adventistične cerkve.

Uradna cerkev

Cerkev je bila uradno ustanovljena leta 1863 v ZDA, ustanovila pa jo je že prej omenjena skupina kristjanov “adventistov” iz različnih krščanskih verskih skupnosti, ki so natančno proučevali Sveto pismo. Ti kristjani so si močno prizadevali razumeti svetopisemska prerokovanja, verjeli pa so v dobesedni drugi Jezusov prihod in v to, da je sobota še vedno sedmi dan, katerega je sam Bog posvetil in blagoslovil kot dan počitka (heb. šabat = počitek). To so pa še danes temeljna verovanja Krščanske adventistične cerkve.

Adventistične korenine v Sloveniji

Prvo poročilo o adventistih v Sloveniji sega nazaj v leto 1908. Takrat je Slovenija še vedno bila del Avstro-Ogrske monarhije in ti verniki Krščanske adventistične cerkve so bili Nemci. Po prvi svetovni vojni se je večina teh vernikov preselila iz Slovenije v Avstrijo in Nemčijo.

Prvi slovenski adventistični pionir je bil Albin Močnik, ki je študiral na adventistični fakulteti Fridensau v Nemčiji, ko se je pripravljal za delo v Sloveniji. Ko je bil tam, je učil tudi druge govoriti slovensko; med njimi so bili Maks Ludevig in Alfred Tomas. Vsi trije so pozneje prišli na Balkan in so bili med prvimi misijonarji in ustanovitelji cerkve na tem področju.

Poročilo o prvem krstu na slovenskem pravi, da sta se najprej krstila zakonca Terezija in Blaž Bolkovič v vasici Rucmanci leta 1926 kot sad kolportaže. Na Koroškem je družina Filipa Virtiča prva sprejela evangelij prav tako leta 1926. Oni so spoznali tudi nekaj adventistov v Avstriji.

Albin Močnik je prevedel knjigo z naslovom Ali je konec blizu in jo je natisnil s svojimi sredstvi. Ko je končal študij, je najprej odšel v Zagreb na Hrvaškem, pozneje pa tudi v Beograd v Srbiji. Šele leta 1940 je prispel v Maribor, kjer je organiziral evangelizacijo, in s pomočjo drugih je tudi kolportiral. Tako je Maribor postal center iz katerega se je evangelij razširil po vsej Sloveniji.

Število vernikov Krščanske adventistične cerkve še vedno raste vsepovsod, kjer iskreni ljudje iščejo čisto svetopisemsko resnico.