KDO SMO

Nekaj podatkov o nas

Osnovni podatki Ime in poslanstvo Logotip Zgodovina Organizacija

Osnovni podatki o Adventistični cerkvi

Korenine Krščanske adventistične cerkeve segajo preko velikega verskega prebujenja, ki je v 19. stoletju zajelo Evropo in Severno Ameriko, do reformacije 16. stoletja in že dlje nazaj v čas prve krščanske cerkve. Verovanje Adventistične cerkve je utemeljeno izključno na nauku Svetega pisma. Cerkev je navzoča v več kot 200 državah sveta in šteje več kakor 16 milijonov krščenih odraslih vernikov. Poleg verskega deluje tudi na vzgojno-izobraževalnem in zdravstvenem področju ter izvaja številne družbeno koristne dejavnosti.

V Republiki Sloveniji je cerkev navzoča že več kot 100 let in sicer od leta 1908. Danes je cerkev v Sloveniji organizirana kot Slovenska konferenca, ki je del Jadranske unije konferenc, šteje pa čez 550 odraslih in krščenih vernikov, ki se zbirajo v 14 molitvenih domovih v večjih mestih po Sloveniji (glej zavihek Predstavitev > Kje smo).

Sedež uprave Slovenske konference

Krščanska adventistična cerkev v Republiki Sloveniji
Njegoševa cesta 15
1000 Ljubljana

Telefon in faks: (01) 433 83 34
Elektronski naslov: info@adventisti.si
Spletna stran: www.adventisti.si

Matična številka: 5546508
Davčna številka: SI26605716
TRR pri Delavski hranilnici: SI56 6100 0001 8169 223
SWIFT BIC koda: HDELSI22

Uslužbenci uprave Slovenske konference

mag. Zmago Godina, predsednik uprave
Miloš Jović, blagajnik

Izvršilni odbor Slovenske konference

mag. Zmago Godina, pastor, predsednik odbora in uprave
Miloš Jović, tajnik/blagajnik
Daniel Aleksin, pastor
Petra Kosec Ferlež, vernica
Dejan Madalanović, vernik
Lidija Odorčić, vernica
Milan Vidaković, vernik
Simon Virtič, vernik

Več o Adventistični cerkvi, njeni zgodovini in verovanju lahko preberete v zavihku Predstavitev.

Ime in poslanstvo

Naše ime

Ime Krščanska adventistična cerkev usmerja na dejstvo, da smo kristjani, ker skupaj z drugimi kristjani delimo temeljna krščanska verovanja (kot so: Sveto pismo, troedini Bog, Kristusova zveličavna smrt in vstajenje). Beseda adventistična pa usmerja na naše prepričanje o bližini Kristusovega drugega prihoda. Cerkev je drugod v svetu znana pod imenom Cerkev adventistov sedmega dne, kar se nanaša tudi na svetopisemski nauk o svetosti sobote, sedmega dne v tednu.

Naše poslanstvo

Poslanstvo Adventistične cerkve je oznaniti vsem ljudem večni evangelij v okviru sporočila treh angelov iz Razodetja 14,6.7 ter jih pripeljati do odločitve, da sprejmejo Jezusa za svojega osebnega Zveličarja in postanejo del njegove cerkve.

Izvajanje poslanstva

Svoje poslanstvo izvajamo pod vodstvom Svetega Duha in po Jezusovem zgledu z naslednjimi dejavnostmi:

Pridiganje: Sprejemamo Kristusov evangeljski nalog (Matej 28,18-20) in vsemu svetu razglašamo sporočilo o ljubečem Bogu, ki je bil najpopolneje razodet v spravni službi in smrti svojega Sina. Ker priznavamo Sveto pismo za Božje razodetje njegove volje, podajamo njegovo celotno sporočilo, skupaj s sporočilom o Kristusovem drugem prihodu in trajni veljavnosti njegovih desetih zapovedi.
Poučevanje: Ker se zavedamo, da je razvoj razuma in značaja ključnega pomena za Božji načrt odrešenja, spodbujamo razvoj zrelega razumevanja Boga, njegove Besede in ustvarjenega vesolja ter odnosa z njim.
Zdravljenje: V skladnosti s svetopisemskim poudarkom na blaginji in zdravju celotnega človeka si s svojo službo bolnim, siromašnim in zatiranim prizadevamo za ohranitev in ponovno pridobitev zdravja ter tako sodelujemo s Stvarnikom v njegovem sočutnem delu obnovitve človeka.

Naša vizija

Povabiti vsakega človeka, da se odzove na evangelij o Jezusu Kristusu in njegovem skorajšnjem prihodu.

Pomen logotipa Adventistične cerkve

Izbira logotipa Krščanske adventistične cerkve izkazuje temeljne vrednote, ki smo jim adventisti vdani. Temelj je Sveto pismo, Božja beseda, ki je prikazano odprto, saj ga je potrebno brati in njegovo sporočilo udejanjati v življenju. Osrednja točka svetopisemskega sporočila je križ, ki je tudi središče logotipa. Nad križem in odprtim Svetim pismom je goreč plamen Svetega Duha, ki je nosilec veselega sporočila temu svetu.

Verjamemo, da je logotip kljub svoji preprostosti prepoznaven simbol temelja adventističnih verovanj in vrednot ter adventističnega sporočila svetu.

Kratka zgodovina Adventistične cerkve

Krščanska adventistična cerkev (Cerkev adventistov sedmega dne) ima svoj začetek v protestantski reformaciji in njeni osnovni svetopisemski trditvi, da se zveličujemo po veri. Oblikovala pa se je pozneje iz velikega verskega prebujenja, ki je sredi devetnajstega stoletja zajelo ves zahodni svet.

V tem času so namreč mnogi kristjani na podlagi svetopisemskih prerokovanj prišli do sklepa, da je drugi Kristusov prihod tik pred vrati. Ker pa Kristus ni prišel takrat, ko so ga pričakovali (leta 1844), so nekateri pričakovalci Jezusovega prihoda (adventisti) še naprej proučevali Sveto pismo in tako spoznali, da so prej napačno razumeli preroške dogodke. Dojeli so, da je drugi Kristusov prihod še vedno stvar prihodnosti, saj v Svetem pismu ni natančnega datuma ali ure Jezusovega prihoda. Ti adventisti so pozneje postali pionirji in ustanovitelji Krščanske adventistične cerkve.

Uradna cerkev

Cerkev je bila uradno ustanovljena leta 1863 v ZDA, ustanovila pa jo je že prej omenjena skupina kristjanov “adventistov” iz različnih krščanskih verskih skupnosti, ki so natančno proučevali Sveto pismo. Ti kristjani so si močno prizadevali razumeti svetopisemska prerokovanja, verjeli pa so v dobesedni drugi Jezusov prihod in v to, da je sobota še vedno sedmi dan, katerega je sam Bog posvetil in blagoslovil kot dan počitka (heb. šabat = počitek). To so pa še danes temeljna verovanja Krščanske adventistične cerkve.

Adventistične korenine v Sloveniji

Prvo poročilo o adventistih v Sloveniji sega nazaj v leto 1908. Takrat je Slovenija še vedno bila del Avstro-Ogrske monarhije in ti verniki Krščanske adventistične cerkve so bili Nemci. Po prvi svetovni vojni se je večina teh vernikov preselila iz Slovenije v Avstrijo in Nemčijo.

Prvi slovenski adventistični pionir je bil Albin Močnik, ki je študiral na adventistični fakulteti Fridensau v Nemčiji, ko se je pripravljal za delo v Sloveniji. Ko je bil tam, je učil tudi druge govoriti slovensko; med njimi so bili Maks Ludevig in Alfred Tomas. Vsi trije so pozneje prišli na Balkan in so bili med prvimi misijonarji in ustanovitelji cerkve na tem področju.

Poročilo o prvem krstu na slovenskem pravi, da sta se najprej krstila zakonca Terezija in Blaž Bolkovič v vasici Rucmanci leta 1926 kot sad kolportaže. Na Koroškem je družina Filipa Virtiča prva sprejela evangelij prav tako leta 1926. Oni so spoznali tudi nekaj adventistov v Avstriji.

Albin Močnik je prevedel knjigo z naslovom Ali je konec blizu in jo je natisnil s svojimi sredstvi. Ko je končal študij, je najprej odšel v Zagreb na Hrvaškem, pozneje pa tudi v Beograd v Srbiji. Šele leta 1940 je prispel v Maribor, kjer je organiziral evangelizacijo, in s pomočjo drugih je tudi kolportiral. Tako je Maribor postal center iz katerega se je evangelij razširil po vsej Sloveniji.

Število vernikov Krščanske adventistične cerkve še vedno raste vsepovsod, kjer iskreni ljudje iščejo čisto svetopisemsko resnico.

Cerkvena organizacija

Krščanska adventistična cerkev ima predstavniški sistem upravljanja. To pomeni, da avtoriteta v Cerkvi prihaja od vernikov krajevnih cerkva, ki izvršilno odgovornost zaupajo predstavniškim telesom in uslužbencem, ki vodijo Cerkev.

Obstajajo štirje nivoji Cerkvene organizacije:

Krajevna cerkev, ki jo sestavljajo posamični verniki.
Konferenca (ali misija), ki jo tvori več krajevnih cerkva v regiji ali državi.
Unija konferenc, ki jo tvorijo konference ali misije znotraj večjega geografskega področja (ena ali več držav)
Generalna konferenca, ki združuje unije s področja vsega sveta. Divizije so področni uradi Generalne konference z administrativno odgovornostjo za določeno geografsko področje.

Na vsaki stopnji upravljanja se odvija demokratični proces volitev. Krajevne cerkve izbirajo svoje uslužbence in odbore z večino glasov vernikov. Cerkve izbirajo delegate za konferenčna zborovanja, ki se odvijajo vsako četrtlo leto. Izvršilno avtoriteto ima Izvršni odbor konference in konferenčni uslužbenci (običajno predsednik, tajnik in blagajnik), ki jih izvolijo na konferenčnem zborovanju. Podoben proces poteka vsakih pet let na zasedanjih Unij konferenc in Generalne konference, kjer se volijo uslužbenci in odbori, podajajo poročila in sprejemajo poslovniki.

Generalna konferenca je najvišja organizacijska in upravna enota Krščanske adventistične cerkve. Administrativno je sestavljena iz 13 divizij oz. področij, ki vodijo delo Cerkve na določenem geografskem področju. Divizije in njihovi sedeži po svetu so označeni na zemljevidu oz. v povezavah pod zemljevidom: