Kazalo (1-60)

Kazalo (61-120)

Kazalo (121-180)

Kazalo (181-240)

Kazalo (241-300)

Kazalo (301-365)

1

Pokleknimo pred Stvarnika,
ga s pesmijo slavimo zdaj!
Le On je Bog, vladar sveta,
od nekdaj in na vekomaj.

Bogu zdaj damo hvalo, čast,
ki krasno je ustvaril vse,
izvolil nas za svojo last
in blažen mir nam dal v srce!

Mi smo njegovo ljudstvo zdaj,
saj zbrisal nam je grehe vse.
Slavimo ga na vekomaj,
ker milost vsem podaril je!

2

Dragi Jezus, tu smo zdaj,
da poslušamo le tebe.
Ti pripravi srca nam,
da sprejemamo besede;
vseh skrbi nas osvobodi,
naj tvoj Duh nam srca vodi!

Ti razsvetli naš razum,
svoje znanje nam podeli;
s svojo roko vodi nas,
da bi k tebi vsi prispeli;
vse z modrostjo nas obdari,
da umre v nas človek stari!

Jezus, Ti svetlobe vir,
nam resnico razodeni;
daj besedo nam v srce,
naj se v mislih ukoreni,
da veselo te slavimo
in s ponižnostjo častimo!

3

O, Pastir, čuj prošnjo našo,
bodi z nami Ti vsak čas;
vodi nas na dobro pašo,
neprestano varuj nas!

Pripev: Jezus blagi, vodja dragi,
pridi, blagoslovi nas!

Mi vsi grešni in slabotni
po zdravilo smo prišli,
čakamo, da v temi zmotni
Ti nam nove daš moči.

O, Pastir, tvoj glas poznani
z radostjo poslušamo,
biti dobri le mi sami
pa zaman poskušamo.

4

Sveto je in slavno mesto,
kjer slavim te, moj Gospod;
tukaj tebe gledam zvesto,
ki me vodiš vsepovsod.

Pripev: Tu sem čisto blizu raja
in živim le za Boga;
z blagoslovom Bog napaja
mira željna srca vsa.

Zbor nebeški srečen čujem,
kadar pesmi tu zvene;
in če padam, omahujem,
vera zopet dvigne me.

In ko dan nam slave sine,
me s seboj, Gospod, boš vzel;
brez skrbi in bolečine
v večnem zboru ti bom pel.

5

Oče naš, zdaj v tvoji cerkvi
zbrali smo se pred teboj,
prosimo te kot otroci,
da nam podeliš mir svoj.

Pripev: Ti poživi in okrepi
nas vse zbrane pred seboj!

Blagoslov na nas izlivaj,
tiho naj na nas rosi;
pošlji nam Duha življenja,
ki naj srca obnovi!

Z milostjo nas vse obdari
in moči nam novih daj;
temne steze nam razsveti,
dušo nam nahrani zdaj!

6

Le tiho, le tiho,
tu sveti je kraj;
le tiho, glas Božji
poslušaj sedaj!

Pripev: Le tiho, le tiho,
Gospod tu stoji;
le tiho, le tiho,
zdaj k tebi hiti!

Le tiho, le tiho,
tu Božji je dom,
kjer vsak se srečuje
lahko z Jezusom!

Gospod, vse je tiho,
o daj nam zdaj nov
za sveto življenje
še svoj blagoslov!

7

Jezus, naj ljubezen tvoja
bo za vedno tudi moja,
naj v srce se stalno vliva,
v njem le vekomaj prebiva!

Jezus, Ti si Kralj edini,
s sabo me še bolj zedini,
daj Duha mi polno mero,
da ohranim tvojo vero!

Uči s svojo me besedo,
da se družim s tvojo čredo,
da bom veren tebi vedno
in srce ohranil čedno!

Jezus, pravi vir življenja,
Ti me reši pogubljenja,
da bi vreden bil v višavi
gledati te v večni slavi!

8

Zahvalite se vsi
z besedami, darovi
Bogu, ki bogati
nas vsekdar z blagoslovi!
Varuje, vodi nas,
pozna vso našo pot;
po milosti nikdar
ne krati nam dobrot.

On dati nam želi
bogastva preobilna,
nebeške radosti,
moč svojo, ki je silna;
in s svojim Duhom, glej,
On varno vodi nas
na zemlji dan in noč
v nebeški mir in kras.

Naj dviga se zato
Gospodu večna hvala!
Mar je kot On še kdo
in vsa njegova slava?
Iz našega srca
naj mu bo hvala, čast,
ker On je stvarnik naš,
a mi njegova last!

9

Bog mogočni, slava ti!
Slavna so vsa tvoja dela,
vse vesolje te slavi,
občuduje zemlja cela;
slavno vladal si do zdaj
vladal boš na vekomaj.

Vse, kar diha, hvali te
skupaj z angeli v višavi,
zdaj glas naše hvalnice
njim se pridružuje v slavi.
Pesem tebi se glasi:
»Svet si, svet si, svet si Ti!«

Narod tvoj iz vseh rodov
ti po širnem svetu poje
za vso milost, blagoslov
in za moč ljubezni tvoje.
Vsi častijo kot Boga
tudi Sina in Duha.

10

Bog je zdaj med nami
s svojim Duhom Svetim,
z blagoslovom vsem nebeškim.
Le edino njemu
poje zemlja, morje,
vsa ravnina, hrib in polje.
Tudi mi pojmo vsi,
dajmo Bogu slavo,
spoštovanje pravo!

Bog je zdaj med nami
v slavi kerubinov,
angelov in serafinov.
Vsi v nebeškem zboru
vsekdar ga slavijo
in slovesno ga častijo.
Jezus naš, še naš glas
zdaj slavi te srečno
za rešitev večno.

Vsem posvetnim željam
in minljivi slavi
vsi slovo voljno smo dali.
Duh, telo in dušo
smo ti posvetili,
da bi tebe le častili.
Jezus sam ti si nam
tukaj radost prava,
tebi čast in slava!

11

Hvali Gospoda naj moja duša,
hvali ga naj vse svoje dni,
vsekdar zvesto naj njega posluša,
vedno le Stvarnika časti!
Ker je življenje dal v telo,
slava in hvala njemu naj bo!
Aleluja, aleluja!
Vsa čast in slava Stvarniku!

Kogar Bog močni povsod podpira,
blažen in srečen je vsak dan;
nada v sramoti mu ne umira,
ker mu je Bog v pomoč in bran.
On ga varuje v stiskah zdaj,
hrani zvestobo mu vekomaj.
Aleluja, aleluje!
Vsa čast in slava Stvarniku!

Svoje otroke skrbno varuje,
zanje očetovsko skrbi,
dela hudobnih pa uničuje,
grešnik pred njim ne obstoji.
Vladal Gospod nam bo vse dni,
naj rod adventni ga le časti!
Aleluja, aleluja!
Vsa čast in slava Stvarniku!

12

O hvaljen Gospod,
Ti delivec dobrot,
ker si rešil nas grehov
in ščitil povsod!

Pripev: Aleluja, bodi hvaljen!
Aleluja, amen!
Aleluja, bodi hvaljen!
Blagoslovi nas!

O hvaljen Gospod,
ker si ljubil svoj rod
in ga z Duhom razsvetlil,
dal zmago povsod!

O hvaljen Gospod,
da krmariš naš brod,
nas pogube rešuješ,
varuješ povsod!

13

Bogu za dobrote dajmo hvalo,
On nam radost je na zemlji zdaj!
Složno njemu vsi zapojmo v slavo:
(: Božja milost traja vekomaj! :)

Kot izbrano Božje sveto ljudstvo
izročimo srca mu sedaj!
V naših dušah naj živi le čustvo:
(: Božja milost traja vekomaj! :)

Bog začetnik je prav vse narave,
ki jo je uredil v krasen raj.
Pojmo mu, ker vir je sreče prave:
(: Božja milost traja vekomaj! :)

14

Hvali ti, duša,
Gospoda v nebeški vsej slavi,
hvali ga vedno,
ker On je v resnici Bog pravi!
Pridite vsi! Hvalnica naj zadoni!
Vsakdo Gospoda naj slavi!

Hvali Gospoda,
ki res te je modro ustvaril,
hrano ti dajal
in hudih bolezni ozdravil!
In v nujah vseh ter ko napada te greh,
nikdar ne bo te pozabil.

Hvali Gospoda,
ki večne ljubezni je plamen,
s pota odstranja
spotikanja sleherni kamen!
Tudi ti zdaj srce in dušo mu daj,
hvali ga vekomaj! Amen.

15

Nebesa in brezkončni svet
in zvezde govore na glas,
da je Gospod nebeških čet
ustvaril vse in vodi nas.
Na večni poti sonce tam
moč Božjo jasno kaže nam,
naznanja zemlji vsepovsod,
kako mogočen je Gospod.

Ko noč pokrije vso zemljo,
temo razsveti mesec tih,
nam zvezde zažare svetlo,
ko jih prižge Gospodov dih.
Planet s planetom tam gori
in meteorji svetli vsi
po svoji poti zdaj hite,
Gospodu v večno čast žare.

Njim zdaj se pridružujemo,
da, Bog, slavimo tvojo moč;
srce ti posvečujemo,
saj nas varuješ dan in noč.
O sprejmi našo pesem Ti,
ki vedno te, Gospod, slavi
za vse dobrote, ki si nam
izkazal tu in boš jih tam!

16

Gospod nad nami vlada
in radost daje nam,
da gremo z vdanim srcem z njim
tja v sveti Božji hram.
Naj s pesmijo ga hvali,
kot angelov vseh kor
in sonce ter planeti vsi,
še ta naš verni zbor!

Vladarju vseh planetov
vsi posvetimo zdaj
imetje in sposobnosti
ter čas za vekomaj!
Vsak naj slavi Gospoda
za dobra dela vsa,
za skrbno vodstvo, ščit in bran
in mir, ki daje ga!

17

Moj Stvarnik in Gospod,
od tebe pride vse;
(: ves blagoslov razlit povsod,
o Bog, od tebe je. :)

Si dal in hraniš zdaj
življenje moje to,
(: da živel bom na vekomaj,
je tvoja skrb samo. :)

Po svoji milosti
moči Duha mi daj,
(: obnovi vse življenje mi,
da tvoj bom vekomaj! :)

18

Ko opazujem, Stvarnik moj,
modrosti tvoje dela
in moč ljubezni, ki mi jo
vse stvarstvo razodeva,
takrat z veseljem hvalim te,
ker vedno prav napraviš vse,
Gospod, moj Bog in Oče.

Kdo dal svetlobo soncu je,
kdo dež z neba pošilja,
da sad prinaša zemlja vsa,
in ptice kdo preživlja?
Dobrota tvoja, večni Bog,
obdaja širne zemlje krog
in vse na njej vzdržuje.

O zdaj ga slavi, duša, ti,
nanj misli neprestano
in hvali ga kot Stvarnika,
mu vselej služi vdano!
Vesolje vse naj slavi ga
in naj mu služi zemlja vsa
sedaj in večne čase!

19

Hvalite Boga nebesa
ga slavite angeli,
hvalite ga sonce, mesec,
zvezde vse in zemlja ti!
Hvalite ga! saj kar reče,
zanesljivo se zgodi;
nikdar zakonov ne menja
in obljub ne spremeni.

Božjo vso modrost in silo
od začetka vsi slave,
brezštevilno del pričuje,
da jih Bog ustvaril je.
Ali človek sme molčati,
ko narava ga slavi?
Vsak zato Boga naj hvali
in v življenju ga časti!

Kar z besedo si ustvaril,
te slavi kot Stvarnika;
da bi vsakdar te častili,
daj moči nam in Duha!
Le takrat v nebeškem zboru
bomo te slavili vsi,
kadar na Steklenem morju
bomo skupaj z angeli.

20

Duh moči in vere prave,
reda in pokornosti,
Ti odsvit vse Božje slave,
rajski vir pobožnosti;
Duh prerokov in očakov,
sila svetih vseh ljudi,
moč apostolov, junakov,
zbudi nas iz spanja, Ti!

Živo, močno, sveto vero
daj, o Sveti Duh, Ti nam,
ki zmaguje pekla sfero
in podira dvoma hram;
vero, ki Bogu ostala
zvesta bo do konca dni,
rajši bo življenje dala,
kot da njega zapusti.

Ti obdari nas vse zbrane
zdaj s sposobnostmi nebes
in ozdravi srčne rane
ter oživi duh nam ves,
da zvesto bi se trudili
delati za Božji dom,
ti življenje posvetili,
strah premagali in dvom!

21

O pridi, Duh resnice,
zdaj v srca prav vseh nas,
prinesi luč življenja,
preženi temo, mraz!
Dotakni s svetim ognjem
vseh src in ust se Ti,
da bi Boga brez straha
priznali pred ljudmi!

Nevera zdaj je z dvomom
ves svet preplavila,
daj nam moči, da ne bi
še nas premagala!
Spodbujaj nam gorečnost,
zvestobo in krotkost,
odvzemi nam vso mlačnost,
daj svojo nam modrost!

O Sveti Duh, pripravi
svoj praznik za vse nas,
z močjo Ti vsekdar spremljaj
nam pričevanja glas!
Ljudem posveti srca,
a nam sposobnost daj,
da vsakogar, ki hoče,
pripravimo za raj!

22

O Sveti Duh, zdaj hvala ti
za vsak dar tvoje milosti,
ker Ti k Očetu vodiš nas,
pripravljaš za nebeški kras.

O daj moči nam svoje še,
da vsak vse bolj posluša te;
ljubezen v srcih nam prižgi
in vero, up okrepi, Ti!

Da bolje te slavili bi,
svetosti svoje daj nam Ti,
da naša srca bodo hram,
v katerem boš prebival sam!

23

Oče, več Duha mi pošlji,
šibek moj usliši glas;
vodi s svojo me besedo
in pripelji v sveti kras!
Dolgo taval sem po temi,
dokler nisem našel te;
ti odslej mi stoj ob strani
in privedi v večnost me!

Moje prošnje si uslišal
in svetlejšo luč mi dal,
srce si mi potolažil,
z mirom ga obdaroval.
Vsem zato pripovedujem,
kaj Bog zame storil je,
ko je iz ljubezni Sina
daroval za grešnike.

Tebe, Bog naš, milijoni
iščejo zdaj dan in noč;
o, Gospod, po Svetem Duhu
jim podari svojo moč,
da bi našli tvojo milost,
ko razsvetliš njihov kraj!
O, usliši mojo prošnjo:
»Vse pripravi nas za raj!«

24

Žejni vsi le pridite,
tukaj tih studenček vre,
ki je vse resnice vir,
pot življenja, luč in mir!

Pripev: O, beseda, ti
bodi vedno mi
zvest vodnik zdaj v času milosti!
Vse veselje moje si
(: zdaj na poti k večnosti. :)

Ta beseda, dar nebes,
nam je v temi luč zares,
razodeva Božjo pot,
k cilju kaže vsepovsod.

Naj le ta beseda zdaj
vodi nas v nebeški raj;
kadar burje glas grmi,
ona nas hrabri, bodri.

25

O ti Beseda Božja, dobrote polna si,
z ljubeznijo me kličeš k Očetu milosti.
Iz dvoma, stiske, bede, iz lažne sreče vse
me k sebi Jezus kliče: »O pridi, vrni se!«

Pripev: (: Pridi, pridi zdaj, :)
te Zveličar kliče;
pridi, pridi zdaj!
(: Pridi, pridi zdaj, :)
daj mi svoje breme;
pridi, pridi zdaj!

Ko greh me z željo vabi v varljivi grešni svet
in trudi se, da nase pritegne moj pogled,
potrt me Jezus kliče: »Otrok moj, pridi le!«
Takrat skesan spet k njemu iz bede vračam se.

Da nikdar ne zgubim se, Besedo daj mi Ti,
po temni noči greha naj ona sveti mi!
Da delam ti po volji, nauči, Jezus, me;
želim, da tukaj vedno živim za tebe le!

26

Pri reki žive vode zbrali
smo zdaj se žejni vsi;
nas Jezus kliče k tej obali,
prav vseh se veseli.

Pripev: Tu smo pri reki žive vode;
(: smo pri reki žive vode, :)
ki je vir življenja vsem.

Utrujenim Zveličar streže,
odvzema breme vse,
jim srca ranjena obveže
in vsak ozdravnjen je.

O žejni, pridite in pijte
ter pokrepčajte se;
zveličanja si tu nalijte
in mir uživajte!

27

Daj mi, o Bog moj,
svoje Sveto pismo,
da mi bo luč na temnem svetu tem!
V temi več nisem,
če mi sveti Pismo,
ker je vodnik v nebesa vsem ljudem.

Pripev: Daj mi, o Bog moj,
svojo vso besedo,
ki skozi tesna vrata vodi v raj!
Vse, kar potrebno
je za verno čredo,
to zagotovo najdem v Pismu zdaj.

Daj Sveto pismo,
ko me dvom vznemirja!
Vseh izkušnjav zvesto varuje me
in me tolaži
ter mi razodeva,
da Jezus rad odpušča grehe vse.

Daj Sveto pismo
kadar sem v nadlogi,
z njim me tolažiš, Jezus Kristus, Ti!
K slavi nebeški
me prav varno vodi
in kakor svetla zvezda sije mi.

28

Preiskuj Pismo, presveto Pismo,
išči Zveličarja vse dni,
išči edino to resnico,
pomni, kar Pismo ti veli!

Pripev: Le preiskuj — Bog ukazuje,
zase in zame moli le,
in na njegova vrata trkaj,
Bog rad odpušča grehe vse!

Preiskuj Pismo, presveto Pismo,
drži njegove se poti;
da bi dobil življenje večno,
veruj, kar Pismo govori!

Preiskuj Pismo, presveto Pismo,
ker v njem si najdeš vir moči;
vodi k Zveličarju nesrečne,
delaj, kar Pismo te uči!

29

O Jezusu govori,
kako nas ljubi vse,
o milosti povej mi,
ki jo ima do me!
O Kristusovi žrtvi
poslušam rad vse dni,
ko last postal njegova
sem tam na Golgoti.

Pripev: (: O Jezusu govori, :)
o Jezusu govori,
kako On ljubi me!

O Jezusu govori,
ki zame dal je vse,
ko je molče umiral
na križu Golgote!
Da jaz bi bil zveličan,
On v grob je moral sam;
povej, kaj za ljubezen
naj to sedaj mu dam!

O Jezusu govori,
govori dan in noč,
ker nujno potrebujem
njegovo vso pomoč!
Da vedno z njim prebivam,
le to želim si zdaj,
saj je umrl za mene,
da morem priti v raj.

30

Beseda Božja ti je luč
in vrat nebeških ključ,
le z njo spoznaš Zveličarja
(: in Stvarnika sveta. :)

Ravnaj se le po njej povsod,
ker razsvetljuje pot!
Ta luč ti vir življenja je,
(: a prah je drugo vse. :)

Glej vedno v luč na stezi tej
in le ljubezen sej,
tedaj boš srečen vsepovsod,
(: bo s tabo tvoj Gospod! :)

31

Le obrni vso pozornost na dogodek davnosti,
ko je Bog na gori Sinaj dal deset zapovedi!
(: Čuj slovesen Božji glas: »Tvoj edini Bog sem jaz!« :)

Vso goro oblak pokriva in trobente glas doni,
a z višave Bog mogočni med grmenjem govori:
(: »Si podob ne izdeluj, nikdar jih ne obožuj!« :)

Gora Sinaj vsa se trese, ko se bliska in grmi,
v ognju Bog je nanjo stopil, da svoj narod posvari:
(:»Svetega imena naj jezik tvoj ne skruni kdaj!« :)

Narod, ki stoji pod goro, od strahu bledi, drhti,
ker nihče bližine Božje ravnodušno ne zdrži.
(: Bog veli: »Sobotni dan posvečuje naj zemljan!« :)

»Le spoštuj ti svoje starše, bratske ne prelij krvi,
stan zakonski čist ohrani!« — to Gospod veleva ti;
(: da ne boš na sodni dan želel priti v raj zaman. :)

»Bližnjemu nič ne ukradi in nikdar ne laži se,
ne poželi, kar je tuje, pa tvoj Bog bo ljubil te!«
(: Kdor vse to bo spolnjeval, Jezus mu bo krono dal. :)

32

Spolnjevati vse zapovedi
uči mi, uči me,
da po tvoji volji živel bi
zdaj na svetu že!

Pripev: Zdaj sem tvoj, Jezus moj,
vedno rad ostal bi tvoj;
tvoj, Gospod, bom povsod,
tvoj, o Jezus, vsepovsod.

Svetna slast minljiva sreča je,
proč od nje, proč od nje!
Slast in sreča vsa si Jezus le,
Ti, ki ljubiš me.

Vse časti sveta opuščam zdaj;
Jezus, Ti, Jezus, Ti
moj zveličar in vodnik si v raj,
vir vse radosti.

33

Dnevi dela so minili, polni truda in skrbi,
prišel k nam je dan Gospodov, da potrte poživi.
Dan miru in posvečenja, ki nam daje srečo vso,
vliva v srca mir nam sladki, zdravi dušo in telo.

Bog v neskončni je modrosti dan sobotni nam poslal,
da bi z Božjo voljo človek nove si moči nabral.
Šest dni trudi se in dela, zase in za dom skrbi,
sedmi dan pa le brezskrbno v miru Stvarnika časti.

Prvi dan ni blagoslovljen, le sobota sveta je,
Stvarnik je le njo postavil nam za večno znamenje.
Prej kot pa beseda Božja prešel bo človeški rod,
ker zapovedi so večne kot je večen sam Gospod.

V samem raju dan sobotni Adam je posvečeval
in ga v daljnjih tisočletjih vsak očak je spoštoval.
Kristus sam in vsi učenci so ta dan počivali,
in kdor jih zvesto posnema, v Božjem vrtu mir dobi.

34

Blagoslov, mir in počitek
nam prinašaš, Božji Sin,
ko v sobotni dan k nam prideš
s svojim Duhom iz višin.
Uči nas moliti, peti,
tebi v slavo le živeti!

Pripev: Ti pripravi nas vse zdaj
za obljubljen večni raj!

Naša srca zdaj posveti,
v njih zamori vse strasti
in pomagaj nam zatreti
prav vsak dvom in vse skrbi!
Daj nam moč in vero pravo,
da prišli bi v tvojo slavo!

Nam pomagaj, da slavimo
s pesmijo te vsepovsod,
da sledimo le resnici
in varujemo se zmot!
Nauk učiteljem posveti,
nam pomagaj ga sprejeti!

Varno nas v nebesa vodi,
o, Sin živega Boga,
kjer boš rešenim z obrazov
zbrisal vsako sled solza,
da brez boli vsi veseli
z angeli ti bomo peli!

35

Ko zatone sonce nam,
pride Božji sveti dan,
jaz usmerjam ves prevzet
v Božje stvarstvo svoj pogled
in pojem si:

Pripev: »Slava, slava, slava
le Stvarniku!«
Tebe zvezde hvalijo,
tebi angeli pojo,
mogočni Bog.

Blagoslovi, Bog, nas zdaj,
svojega Duha nam daj;
ta sobotni sveti dan
srca Ti posveti nam,
o naš Gospod!

Kadar boj se bo končal
in ko bom pred tabo stal,
ko sobota večna bo,
pel bom tebi hvalnico,
presveti Bog.

36

O, kako zares smo danes srečni vsi,
nimamo vsakdanjih poslov in skrbi.
Z nami tam v nebesih poje zbor glasan:
Stvarniku vsa slava zdaj v sobotni dan!

Kjer ljubezen Božja združi dva al’ tri,
Jezus je med njimi, so veseli vsi.
Vsak dan lep je temu, ki je Bogu vdan,
vendar mu najlepši je sobotni dan.

Sveti Duh, Ti spusti se med nas sedaj,
vsakogar pripravi za nebeški raj;
srca nam očisti, da Bogu zaman
ne bi peli hvalo ta sobotni dan!

To je dan vse sreče, dal ga je Gospod,
živa voda teče žejnim vsepovsod.
Ta počitek sveti, od Boga poslan,
nas za raj pripravlja vsak sobotni dan.

37

Tebe, Bog, le hvalimo
v ta sobotni sveti dan;
Ti si poln usmiljenja,
rad odpuščaš greh priznan.
Vsi slavimo Stvarnika,
svojega Dobrotnika;
On odstranja nam vsak dvom,
vodi nas v nebeški dom.

Hvalite Boga zdaj vsi,
izročite mu srce!
Hvali te, Zveličar naš,
cerkev, ki se zbrala je.
Daj miru nam, milosti
in duha edinosti
ter z besedo uči nas,
da prišli bi v rajski kras!

Po besedi svoji zdaj
s Svetim Duhom uči nas,
srca z njim razsvetli nam,
da bi slušali tvoj glas!
Vsem življenje večno daj
in nas blagoslovi zdaj;
ko pa pride konec dni,
združi nas, Ti, v večnosti!

38

Pozdravljen sveti dan,
ki dal te je Gospod,
ti zame si poslan,
da vodiš me od tod;
od svetnih misli in skrbi
(: me vodiš k Bogu v duhu ti. :)

O pridi, Kralj neba,
očisti mi srce,
da tvoja slika vsa
bo v mojem srcu le;
preženi črnih grehov noč
(: in bodi vselej mi v pomoč! :)

O Sveti Duh, Ti vlij
v srce mi svojo moč,
da tebe le časti,
zatri v njem dvoma noč;
poguma novega mi daj,
(: da srečen bom na vekomaj! :)

39

Kadar delam, ko potujem,
pojem pesmi Bogu vdan,
vendar se najbolj radujem
pesmim v sam sobotni dan.

Pripev: Vsako skrb sobota vzame,
s hvalo polni mi srce,
rajska radost v njem se vname,
da Bogu le poje še.

Angeli, o Bog, pojo ti
in častijo te lahko,
a za milost te slaviti
more tvoj otrok samo.

Naj, o Bog, ti vedno pojem
in te pred ljudmi slavim,
vsekdar naj v življenju svojem
za vso milost te častim!

40

Bog, ki ustvaril je
vesolje in zemljo,
z besedo svojo vse
uredil je lepo.
Je v šestih dneh ustvaril vse,
(: a sedmi dan počival je. :)

Že v raju Stvarnik je
posvetil sedmi dan,
da bil bi vekomaj
povsod posvečevan.
Ga za pečat postavil je
(: v spomin svarjenja zemlje te. :)

Na Sinaju je Bog
spet dal zapovedi,
jih vklesal v plošči je,
da vsak po njih živi.
V njih je potrdil sveti dan,
(: da vedno bo posvečevan. :)

Zapovedi je sam
Zveličar spoštoval,
jih vse postavil v čast
in se po njih ravnal.
Je nam za zgled v sobotni dan
(: učit odhajal v Božji hram. :)

41

Sobota, ki v raju je dana, prišla zdaj v svetosti je k nam.
Vsi Božji otroci na svetu zapojte Gospodu ta dan!
Prav z blagim in tihim nam glasom in z gromom Gospod govori,
o da bi ga vsekdar hoteli poslušati, kar nas uči.
In v dobrem in hudem ter v stiskah uči o zapovedih nas,
ker večna njegova je želja, da najdemo pot v rajski kras.

Kako sem presrečen, ko vidim v vesolju dokaze Boga,
kateremu razen človeka poslušna narava je vsa.
Ko gibanje zvezd opazujem in temnih oblakov poti,
ko gledam življenje še v morju, obstoj mi Boga potrdi.
Takrat se Bogu zahvaljujem, ker krasno ustvaril je vse,
njegovo modrost občudujem po delih, ki storil jih je.

V soboto je v grobu počival moj Jezus, ko boj je končal,
tako temu dnevu za vedno še enkrat pečat svoj je dal.
Še danes rešitev ponuja ter kliče v svoj večni me dom,
da vse po zapovedih delam, jih ljubim, kot ljubi jih On.
Gospod iz sveta svoje zbira in slavno jih vodi že zdaj
v nebesa do večne sobote, tja v slavo, veselje in raj.

42

Aleluja! jutro zalo,
lepše kot ostale dni,
ker si iz srca pregnalo
vse bridkosti in skrbi;
ki z naslado sreče vse
vnameš vsakomur srce.

Naših src počitek sladki
ti sobota sveta si,
in v tej sveti uri kratki
naj tvoj mir na nas rosi!
Blagoslov vsem bodi nam,
da bili bi Božji hram!

Bog, služabnikom pomagaj,
ki učili bodo nas,
v usta nauke jim polagaj,
da spoznamo v njih tvoj glas;
da bi tebi zvesti vsi
že na svetu tem bili!

43

Skrbi naj zapustijo nas!
Prišel je Božji dan,
ki ga določil je Gospod
(: za dan počitka nam. :)

Za srečanje s teboj, o Bog,
pripravi zdaj vse nas,
ušesa, srca nam odpri,
(: da slušamo tvoj glas! :)

Usliši nam molitve Ti,
daj svojo milost nam
in pošlji vsem svoj blagoslov
(: zdaj ta sobotni dan! :)

44

Kako veselo danes
nebo se nam smeji,
ker nam Gospod poslal je
dan sreče, radosti.

Pripev: Sobote se spominjajte,
jo posvečujte, sveta je;
hvalite, hvalite
ta dan Gospoda le!

Tišina, mir in slava
povsod opaža se,
ker Božja sveta volja
edini misli vse.

Sobotni nam počitek
prijeten je že zdaj,
kako bo še milejši,
ko Bog nas vzame v raj.

45

Presveta sobota, Gospodov si dan,
kako se radujem, ko prideš ti k nam,
ko zrejo oči mi tvoj edenski žar,
vesel sem in srečen kot pač še nikdar.
Čast, čast, čast, čast tebi, Gospod,
ki dal si soboto za svoj verni rod!

Poslanec, ki Kralj te miru je poslal,
oznanjaš, da svetu rešitev je dal;
iz teme Duh Sveti vse grešne budi,
da najdejo mir, ki ga Jezus rosi.
Čast, čast, čast, čast tebi, Gospod,
ki dal si soboto za svoj verni rod!

Sobota prekrasna, ti radosti dan,
ki prideš vsak teden iz rajskih poljan;
ti prava podoba si blaženosti,
ki Božji otrok jo v nebesih dobi.
Čast, čast, čast, čast tebi, Gospod,
ki dal si soboto za svoj verni rod!

46

Le tebi posvečen je dan sobotni,
Jezus, Zveličar in naš Bog mogočni.
Prošnje pošilja tvoje ljudstvo s hvalo
tebi na slavo.

Naj nam besedo daje Duh tvoj Sveti,
v nas naj živi in srca nam razsvetli,
da ne bi nihče, ki je tebe vzljubil,
vere izgubil!

O, naj slavi te naša zemlja cela
vsako soboto za vsa tvoja dela!
Ta dan, ki poln je rajskega sijaja,
s tabo nas spaja.

47

Krasna sobota, tvoj rajski sijaj
vodi sedaj v izgubljeni nas raj;
iz raznih krajev si zbrala vse nas,
da v cerkvi poslušamo Božji glas.

Pripev: Krasna sobota, ko prideš k nam ti,
s svetim veseljem presrečni smo vsi,
hvalnice pojemo Jezusu le,
ker te postavil v zapovedih je.

Krasna sobota, ti blaženost si,
nam za tolažbo si v stiskah vse dni;
vodiš zvesto nas h Gospodu sedaj,
daješ veselje in vračaš nam raj.

Krasna sobota, tvoj edenski mir,
slave nebeške in radosti vir,
zbuja nam željo, da pridemo tja,
kjer bomo večno z Gospodom doma.

48

Gospodov dan, poln radosti,
vodiš pred prestol milosti;
utrujen potnik ljubi te,
ta dan lahko spočije se.

O sveti dan, ti dan miru,
si posvečen le Stvarniku;
Gospodu bliže, bliže vse
ti zanesljivo vodiš me.

Iz raja nam prinašaš glas
in s svojim mirom vodiš nas;
ti nas hrabriš vsak novi dan
na poti tej tja v Kanaan.

49

Presrečen sem in radosten,
ko dan Gospodov pride,
z milino on je okrašen,
v njem skrb in žalost mine.

Pripev: (: Ta dan je poln vse sreče, :)
ker prinaša Božjo besedo v naš dom;
ta dan poln je prave sreče.

V besedi Božji svež izvir
je žive vode zame,
tu Jezus z mano hrani me
iz zdravi srčne rane.

Vsak prostor v cerkvi mi je všeč,
ko sem pri Božji službi;
bolj srečen v njej počutim se
kot v vsaki drugi družbi.

50

O, poglej na bogoslužje,
dragi Bog in Oče naš!
(: Pesmi pojemo najlepše
tebi, ki nas rad imaš. :)

Radi ti bi kot otroci
vedno vdano služili
(: in po volji ti živeli
zdaj in tudi v večnosti. :)

Naj smo vedno ovce tvoje
krotke in poslušne vse!
(: Saj si tudi Ti bil jagnje,
ki za nas si dal srce. :)

Vodi nas, Pastir, in pasi
kakor svojo čredo zdaj,
(: da ostanemo ti zvesti
in dospemo v večni raj! :)

51

Sobotna šola, krasen kraj
v njej me pripravljaš, Bog, Ti zdaj,
da čist vseh grehov vreden bom
vstopiti v tvoj nebeški dom.

Pripev: (: Z veseljem vedno hodil bom
v sobotno šolo — Božji dom. :)

V sobotni šoli je lepo,
učitelji prijazni;
od njih učim resnico se,
da Jezus večno ljubi me.

Ti krasno bogoslužje si
podoba večne radosti,
po tebi gledam v slavo gor
in angelski poslušam zbor.

52

Tu v sobotni šoli smo se zbrali vsi,
da beseda tvoja, Jezus, nas uči,
vso gorečnost vere v srcih nam prižgi,
da gori na vekomaj!

Pripev: Slava, čast, slava, čast,
sila, moč, sila, moč
Bogu zdaj, Bogu zdaj,
ker nas ljubi vekomaj!
Ni nas pustil v svetu,
ki prepoln je zmot,
nas sprejel je v cerkev
med svoj sveti rod
in je vedno z nami
noč in dan povsod,
ker nas ljubi vekomaj.

Tu v sobotni šoli moč prejemamo,
da za venec hrabro vsi se vnemamo
in življenje tvoje vsi posnemamo,
da živimo vekomaj.

Res nadloge mnoge tarejo nas zdaj,
ko pa mine borba, pride mir in raj.
Bratje, sestre, zvesti bodimo sedaj,
da živimo vekomaj!

53

Za dom prekrasen zvedel sem,
vsak teden znova v njega grem
poslušat, kar Bog govori
in po služabnikih uči.

Sobotna šola dom je ta,
kjer sem spoznal Zveličarja;
da neizmerno ljubi me,
sem v domu tem prepričal se.

Naj slava bo Zveličarju
za blagoslovljen dom miru!
V njegovi šoli se učim,
kako naj zgledno zanj živim.

54

Blagoslovi nas, Gospod,
zdaj na koncu službe tvoje;
Ti nas spremljaj vsepovsod
in moči podeli svoje!
Daj nam vsem gorečnost pravo
in pripravi nas za slavo!

55

Zdaj z milostjo ostani
pri nas, o dragi Bog;
od greha nas odbrani,
obvaruj vseh nadlog!

Ostani z Duhom blagim
pri nas do konca dni,
pomnoži vero slabim,
da zvesti bomo vsi!

In z blagoslovom svetim
poživi nas sedaj,
da bomo s srcem vnetim
le tvoji vekomaj!

56

Glej, sončni soj že tone za planine,
a z njim odhaja Božji sveti dan;
jaz pa zamaknjen gledam na višine,
kjer me že čaka večne sreče stan.

Naj me, o Oče, vodi Duh tvoj Sveti
in v novem tednu pot mi kaže naj;
če pa Sovrag bi hotel me zatreti,
Ti me varuj, da srečno pridem v raj!

57

Gospod blagoslovi te in varuj,
razjasni naj Gospod
svoj obraz nad tabo,
naj milostljiv ti bo,
obličje svoje k tebi obrne naj
in ti sveti mir da!
Amen.

58

Sveta noč, blažena noč!
Vse že spi, je polnoč;
le Devica z Jožefom tam
v hlevcu var’je detece nam.
(: Spavaj, dete sladko! :)

Sveta noč, blažena noč!
Je prišla nam pomoč;
Božje dete v jaslih leži
grešni zemlji radost deli;
(: rojen je Rešenik! :)

Sveta noč, blažena noč!
Radostno pevajoč
angeli Gospoda slave,
mir ljudem na zemlji žele:
(: človek, zdaj si otet! :)

59

Skoz nočno temo je zvezdica
na našo zemljo posvetila,
je modrim vodnik bila povsod
ter v Betlehem kazala pot.

Pripev: Ta zvezdica še sveti zdaj,
prekrasno blešči iz kraja v kraj;
in sveti tebi, meni zdaj
v zveličanje na vekomaj.

Iz svetih pa knjig spoznali so,
kam zvezda jih ta vodila bo;
in šli so za njo, ker zvezda ta
vodila je do Jezusa.

Zdaj pojmo za njo, za zvezdo to,
dokler sveti še nam z vso močjo!
Iz svetne teme zdaj vodi nas
tja v Božji mir, v nebeški kras.

60

Galileja, Galileja,
ti priča si nam zvesta vsa,
da je nekoč Gospod naš sam
učil ob tvojem morju tam.

Pripev: Galileja, Galileja,
tvoje ime je spev srca,
slovela boš povsod vse dni,
kjerkoli sončni soj žari.

Na jezeru Zveličar je
poučeval rad množice
in gledali strme so vsi,
ko zdravil bolne je ljudi.

Ko Jezus naš prišel bo spet,
obnovil bo sedanji svet,
takrat boš ti priljubljen kraj
spet zaslovel na vekomaj.

61

Povej mi, kam hitijo vsi,
kam so uprte vseh oči,
zakaj vsak dan vse več ljudi
v to isto smer samo hiti!
(: Ne veš, mar nisi slišal še,
Jezus Zdravnik zdaj tod mimo gre? :)

O reci, kdo je človek ta,
ki zdraviti bolezni zna
in more s čudežno močjo
iz src pregnati žalost vso!
(: Mar nisi slišal, mar ne veš,
da ti lahko tudi k njemu greš? :)

Ta človek dragi Jezus je,
ki je prišel umret za vse,
zato voljno vse potrpi
in ni ga revnih sram ljudi.
(: Večkdo ne ve, ker čul še ni,
da On želi vsem pomagati. :)

In kakor nekdaj hodil je,
tako On danes hodi še,
na vrata src zdaj trka vsem,
ponuja srečo, mir ljudem.
(: Zato poslušaj in spoznaj,
Jezus ti trka na vrata zdaj! :)

62

Poglejte tja na Golgoto,
na delo milosti,
kjer Jezus je na križ pribit
umrl za vse ljudi!

Pripev: Kako je dober Jezus naš,
ki dal za nas je vse;
o blagor mu, kdor je njegov,
ker zanj zavzema se.

Kdo mogel razumeti bi
njegove muke vse;
dovolj se je zavedati,
da s tem nas rešil je.

Umrl za naše grehe je,
zadostil zakonu,
da ob vrnitvi bi lahko
nas vzel v svoj dom miru.

63

O kronana ti glava,
te zasmehuje svet;
si ranjena, krvava,
ker nosiš trnov splet.
Nekoč vsa okrašena
potiš zdaj znoj krvav;
vse to trpiš za mene —
o sprejmi moj pozdrav!

Za vse prestopke moje
na križ razpet si živ;
za vse trpljenje tvoje
prav jaz samo sem kriv.
Iskreno zdaj kesam se,
kesam se z dušo vso;
odpusti, dragi Jezus,
vse grehe mi in zlo!

O hvala tebi, hvala,
za vso ljubezen zdaj,
ker smrt je tvoja dala
življenje mi in raj!
Naj v duhu vedno gledam
na krono trnovo
in vedno se zavedam:
z njo dal si mi nebo!

64

Glej, Sina Božjega pribili so na križ, so na križ;
za greh so tvoj ga obsodili tam na križ, tam na križ.
Zdaj smrtni krik njegov zveni, ga pustil Bog je, da trpi;
o pridi le in se ozri tja na križ, tja na križ!

Njegove roke krvavijo s križa zdaj, s križa zdaj,
nas z Bogom spraviti želijo s križa zdaj, s križa zdaj.
Tema pokriva to zemljo, ko žalostno je vse nebo,
ker Jezusa pribili so tja na križ, tja na križ.

Zakaj obličje skrivaš svoje, o, moj Bog, o, moj Bog?
Duha izročam v roke tvoje, o, moj Bog, o, moj Bog!
Pred smrtjo se ozre v nebo in vzklikne še: »Dopolnjeno!«,
a svet osuplo zre v temo in na križ, in na križ.

Zdaj vse ljudi rad opozarjam na ta križ, na ta križ;
o čemer se le pogovarjam, je ta križ, je ta križ.
Čeprav v življenju traja boj, prenašam zate rad križ svoj;
da vreden slave bom s teboj, nosim križ, nosim križ.

65

Dasi spi v grobu tam,
vendar spet vstal bo
na dan vstajenja nam
Jezus Gospod.

Pripev: Prazen je grob, On je vstal,
Oče mu življenje spet je dal.
On živi, saj je premagal groba noč
in je vstal od mrtvih
ter strl smrti moč.
On živi, On živi!
Aleluja, On živi!

Naj le s pečatom je
kamen na grobu,
ker ga lahko odpre
Jezus Gospod.

Smrt, svoje želo daj,
ker te premagal
je zdaj za vekomaj
Jezus Gospod!

66

Zmaga je, Gospod, le tvoja,
venec slave te krasi.
Po težavnem, hudem boju
si me greha rešil Ti.

Pripev: Zdaj slavim te, Jezus dragi,
ker si zame ti umrl
in s krvjo si dragoceno
pot v življenje mi odprl.

Vsak dan zdaj v življenju svojem,
Jezus, nate mislim le
in z zaupanjem otroškim
tebi rad prepuščam se.

Hvalnice Gospodu pojmo,
naj povsod doni naš glas,
Jezusa poveličujmo,
saj umrl je za vse nas!

67

Jaz vem, da Jezus moj živi
in mi pripravlja krasen dom;
v vsakdanjem boju me bodri
in pravi, naj pogumen bom.

Pripev: Naj me le svet zato črti,
moj up samo si, Jezus, Ti.
(: Saj kmalu bom zaslišal glas:
»O pridi, pridi v večni kras!« :)

Zveličarju zaupam jaz,
sam mi odvzel je grehe vse;
zdaj čakam še, da slišim glas:
»O pridi, pridi k meni že!«

Moj Jezus kmalu prišel bo,
kako bom srečen tisti čas,
ko vzel me k sebi bo v nebo,
in gledal bom njegov obraz.

68

Zveni kot harfin glas,
če komu v srcu zdaj
živi Zveličar, dragi Jezus.
Če zle skušnjave glas,
me zapeljuje kdaj,
takrat pogum mi daje Jezus.

Pripev: Hvalnice le naj donijo,
ko moje te srce slavi zdaj;
hvalnice le naj donijo
ti, Jezus, vekomaj!

Za Božji narod svet
ime lepo zveni
in večno nam je sladko: Jezus.
Najlepši nežni cvet
nam drag je, ko cveti,
a dražje še ime je Jezus.

Nastane srečen dan,
ko stari jaz umre,
in novo si postal stvarjenje;
greh iz srca pregnan
nič več ne muči te,
ko Jezus vodi ti življenje.

69

Zdravnik največji z nami je,
duhovnik večni, Jezus;
ozdravlja in tolaži vse
ter posvečuje Jezus.

Pripev: Angelski najlepši spev
in na svetu je odmev,
kadar sliši se odpev:
Jezus, Jezus, Jezus.

Je naše grehe nase vzel
Zveličar, dragi Jezus;
na križu je za nas trpel
in rešil smrti Jezus.

Za nas še vedno dan in noč
se poteguje Jezus;
pošilja nam Duha v pomoč,
je vedno z nami Jezus.

70

Dober res je dragi Jezus,
On ozdravlja vse gorje
in prinaša mir in radost
v verno, vdano mu srce.

Pripev: (: Jezus moj! to ime
slajše je nad slasti vse. :)

Dober res je dragi Jezus,
sreča vsa je v njem samo;
On rešuje nas vseh grehov
in odpira nam nebo.

Dober res je dragi Jezus,
v njem je vse ljubezni moč;
njega ljubim, nanj le mislim
in mu služim dan in noč.

71

Glej, zate sem prišel
in svojo kri prelil,
vse to sem pretrpel,
da ti bi rešen bil.
Življenje svoje dal sem, glej,
si li hvaležen zdaj?
Sem rešil te, a ti povej,
če misliš name kaj!

Zapustil sem nebo
in prestol slave vse,
sem križ na sebe vzel,
da rešim, grešnik, te.
Sem bil ubog in lačen res,
ker zate živel sem,
a si li ti že kdaj zares
premišljeval o tem?

Trpljenja mnogo pač
na križu sem prestal,
srce, vso kri, telo
za tebe žrtvoval.
Zdaj čakam, da boš tudi ti
naredil zame kaj
in s svojimi sposobnostmi
častil me vekomaj.

72

Iz dna srca, Zveličar, tebe ljubim,
ker od začetka Ti že ljubiš me,
in vedel si, da tega nisem vreden,
ko zame si umrl vrh Golgote.
O daj, da ti, Zveličar moj,
v življenju pojem, ker sem tvoj,
da te poveličujem
in svetu oznanjujem!

Pri tebi je veselje, sreča prava,
popelji me v Očetov dragi dom!
Tam konec bo vseh grehov in in trpljenja
in izpolnitev upov našel bom.
Z besedo svojo me krepčaj,
povsod varuj me do tedaj,
ko Ti s prestola vstaneš,
da nas v nebesa vzameš!

73

Po Kristusu rešen sem, sreča je to,
ker On me odrešil je s svojo krvjo;
vsi grehi in madeži mi vzeti so,
vesel zdaj Zveličarja hvalim zato.

Pripev: Vsi poveličujte moč,
ki z njo Zveličar je
premagal greha noč,
odrešil vse!

Po Kristusu rešen sem, to sreča je,
ker je vseh bolezni On ozdravil me.
Zdaj mi še odvzema vse moje skrbi,
me srčno tolaži On v stiskah vse dni.

O dragi Zveličar moj, zdaj prosim te,
da dalje še skozi boj Ti vodiš me.
S teboj le premagal bom zahrbtno smrt,
edino po tebi mi raj je odprt.

74

Zveličarja proslavljam
presrečen in vesel,
ker je umrl za mene,
nato v nebo odšel.
Njegovo vse življenje
mi vsekdar je za zgled,
(: da njemu bom podoben,
ko bom v nebesa vzet. :)

On varno vse nas vodi
v Očetov krasni raj,
kjer je namesto boli
veselje vekomaj.
Zdaj smrt še in trpljenje
na svetu vladata;
(: o kdaj že v Večnem mestu
bom z Jezusom doma! :)

Kjer vlada mir, veselje,
o d tamkaj čujem glas,
ko milostno me vabi
Zveličar v večni kras:
»O zvesti hlapec, vstopi
v kraljestvo radosti,
(: ker zvest si bil v najmanjšem,
uživaj v večnosti!« :)

75

Že dolgo sanjal sem o sreči
in vedno nase mislil le;
the sanj se zdaj želim odreči,
ker Jezus je osrečil me.

Pripev: O Jezus, ki si smrt premagal,
iz groba zmagoslavno vstal,
s teboj vsak greh lahko bom zmagal,
ker moj zveličar si postal.

Za mene vir je prave sreče,
da Jezusa lahko slavim;
prav nič me v svet zdaj več ne vleče,
le za Zveličarja živim.

O kakšna to je zame sreča,
da dlam zanj lahko že zdaj;
čeprav povsod preti nesreča,
uživam blaženost in raj.

76

Koga cenim, veste li,
hočete to zvedeti?
Komu pojem hvalnice,
kdo mi je na svetu vse?
— To je Jezus križani.

Kdo trpel je za moj greh,
zdržal kazen in posmeh?
Kdo krivic me je opral,
kdo moči mi novih dal?
— To je Jezus križani.

Kdo zdaj vero mi krepi,
kdo porok je večnosti,
kdo opravičuje me,
novo daje mi srce?
— To je Jezus križani.

Kdo tolaži v stiskah me,
kdo odstranja mi gorje,
je v dolini solz z menoj,
vodi moj življenjski boj?
— To je Jezus križani.

Zdaj o meni veste vse,
s komer rad ponašam se,
komur služim radostno
zdaj na svetu tem zvesto
— to je Jezus križani.

77

Naj vam pripovedujem, o bratje, sestre zdaj
o tem, zakaj radujem se v Bogu vekomaj.
Lahko trdim z veseljem: On moj zveličar je.
Proslavljam ga z življenjem, mu dajem v dar srce.

Pripev: O bratje, sestre moje,
največja to je slast,
če posvetim vse svoje
življenje Bogu v čast.

Ni večjega zaklada od Božje milosti,
ki grešniku pomaga življenje menjati.
Sem tudi jaz bil suženj, le smrt sem čakal še;
zdaj sem pa čist in ljubljen, ves blažen v Bogu že.

Bom venomer ponavljal: »Glej, zdaj sem rešen, živ!«,
bom Jezusa proslavljal, ker mi je milostljiv.
Naj vsak, kdor glas moj sliši, zdaj k njemu pohiti
in z vsemi v svoji hiši v ljubezni le živi!

78

Ti si življenje moje,
moj Jezus in Gospod,
le tebi duša poje,
ker si vir vseh dobrot.

Največji dar le Ti si,
ki Bog mi ga je dal;
če Ti si v moji duši,
ne bom ubog postal.

Ti zdraviš moje rane,
odstranjaš vse gorje,
odpuščaš grehe znane,
v nebesa vodiš me.

Kar želel sem in sanjal,
sem v tebi našel zdaj,
zato se tebi klanjal
bom, Jezus, vekomaj.

79

Zveličar moj, vsa slava ti
in čast pripadata,
ker mi življenje vodil si,
me branil hudega.
Ko večkrat sem v težavah bil,
Ti slišal si moj glas
in hitro si pomoč mi dal —
uslišal pravi čas.

Pripev: Prijatelj pravi (: Ti si moj, :)
(: zato, zato :) ostati hočem tvoj.

Ko sem bolan bil prav hudo,
sem ti potožil se,
molitev si uslišal mi
in spet ozdravil me.
Ko je prišla skušnjava zla,
tedaj sem prosil te,
da iz te stiske rešiš me —
in Ti si storil vse.

Čeprav sem kdaj zabredel že,
skesan sem vrnil se;
si srčno me sprejel, objel
in zopet ljubil me.
Zato, glej, k tebi, Bog, hitim,
ker v tebi najdem mir,
le Ti tolažba moja si
in prave sreče vir.

80

Teče s prestola reka,
čista je kot kristal
vir večnega življenja
odstranja greha val.
(: Živa voda, te želim si
vedno in povsod. :)

Pravo veselje, sreča
čaka pri tebi me,
kjer harf veseli zvoki
vedno glasijo se.
(: Živa voda, te opevam
vedno in povsod. :)

O, reka žive vode,
srčno pozdravljam te,
saj ti gasiš mi žejo
zdaj na tem svetu že.
(: Živa voda, rad te pijem
vedno in povsod. :)

81

Glej, zlato sonce tone tja delač za goro,
na zemljo mrak se spušča počasi in lahno.
Glej, s paše sita čreda v svoj hlev že vrača se;
(: jih sto bilo je zjutraj, a zdaj… so li še vse? :)

Pripev: O duša ti, ki v temi še
živiš, o pridi, vrni se!
Zveličar tvoj še kliče te,
brž pojdi k njemu, reši se!
O vrni se v Očetov dom
s Pastirjem dobrim, Jezusom!
Vrnitve ne odlašaj dlje,
ker noč nastaja že!

Pastir pozna vse ovce, varuje jih zvesto,
prej ko zapre jih v stajo, prešteje jih skrbno.
A ena, glej, mu manjka, šel ponjo bo takoj,
da v mračnem, temnem gozdu poišče jo nocoj.

Jo išče po skalovju, kjer v breznih smrt preži,
da eno ovco reši, v prepad se k njej spusti.
Čeprav življenje tvega, kljub ranam — je vesel,
da jo lahko na ramah odnesel bo v svoj hlev.

82

Trdno križa se oklepam, nič v obup ne spravi me,
se k prevaram ne zatekam, dvom pa moč izgubil je.
Ko valovi me obdajo, vse skrbi in strah sveta,
grehi mi miru ne dajo — le ta križ mi varstvo da.

Pripev: Zdaj držim se čvrsto križa,
ker sem našel mir pri njem;
mi porok je paradiža,
sidro duše vsem ljudem.

Tvoj križ varnost zagotavlja, v dušo mir mi naseli,
mi zaupanje obnavlja, jok pa v radost spremeni.
Ne živim v nobenem strahu, tu pri križu ne drhtim,
saj v tem sladkem Božjem dahu se ničesar ne bojim.

Dolgo sem ljudi poslušal, želel se rešiti sam;
ker vse brez Boga sem skušal, ves moj trud je bil zaman.
Ko pa h križu tem prišel sem, se mi nov je svet odprl;
up im milost tu dobil sem, v duhu Kristusa uzrl.

83

Dal ime je nad imeni
Bog naš Sinu svojemu,
da nam je življenjska steza
proti raju večnemu.

Pripev: To ime presveto,
z milostjo prežeto,
Oče je za nas iz nebes poslal;
vero nam dviguje,
smrti nas rešuje
to ime preslavno — Jezus.

Blagoslov v srce prinaša,
da ga usta hvalijo,
vodi me po pravi poti
in rešuje z milostjo.

S pesmijo naj vsi slavijo
in častijo to ime,
ker samo v imenu Jezus
vsak ima zveličanje!

84

Dvigni sredi hrepenenja,
sredi groze in noči,
sredi praznega življenja
le k Zveličarju oči!
In v težavah vsekdar zbrano
glej le v sveti mu obraz,
ter zvesto, ponižno, vdano
slušaj vsak njegov ukaz!

Pusti blišč posvetne slave,
išči le pri njem zdaj mir!
On le pravo srečo daje,
večne radosti je vir.
Če ga le enkart pogledaš,
ga poslušaš le enkrat,
brž spoznaš in se zvedaš,
da je tvoj najboljši brat.

In vse želje, vse življenje
in vse misli, upanje,
tiho srčno hrepenenje
njemu zdaj posveti le!
In tedaj boš druge vabil,
da bi k njemu vsi prišli,
da Boga bi vsakdo hvalil
in ga ljubil kakor ti.

85

Jezus, dragi moj Zveličar, k tebi zdaj zatekam se,
ker besni neurje strašno in je zburkano morje.
Pred nevihto me zaščiti, da na cilj prispel bom svoj,
v svoje varno pristanišče sprejmi me, Zveličar moj!

Nimam drugega zavetja, Ti si moje upanje.
Ne daj, da se kdaj spotaknem, temveč stalno krepi me!
S tabo tudi bom v viharju stanovitno v veri stal,
ker me s svojimi perutmi Ti boš vedno varoval.

Odpuščenje je pri tebi in vsa milost, Jezus moj;
Ti me zdravi vseh slabosti in zvesto ob meni stoj!
Vir si mojega življenja, ki mi žejo pogasi,
vrelec srcu novih upov, smer v križišču kažeš mi.

Meni dobro je le s tabo, ti zato izročam se;
daj, da tebe le posnemam in ti služim dneve vse!
Mi pomagaj, da obljube vse zvesto izpolnil bom,
da na koncu, kadar prideš, me odpelješ v večni dom!

86

Dedič kraljestva, ti hočeš še spati,
ko se nebesa že blizu bleste?
Zbudi in zdrami se, treba je vstati,
hiti, ker blizu Zveličar je že!

Dedič kraljestva, ves svet se že maja,
tebi pa krona je že pred očmi.
Brž se pripravi, ker Ženin prihaja,
angeli Božji ga spremljajo vsi!

Naj te ne motijo grešne zabave,
hipoma ves njihov blišč obledi;
zruši še zadnje sovražne naprave,
dlje ne odlašaj, ker časa več ni!

Jezusa glej in iz spanja se zbudi,
slavni Gospodov prihod pospešuj;
delati zanj vsepovsod zdaj se trudi,
Božje kraljestvo povsod oznanjuj!

87

Kakor kralj vsega stvarjenja
pride Jezus, Knez življenja,
(: smrti vzel bo vso oblast. :)
Vsi ljudje naj ga spoznajo,
za Gospoda pripoznajo,
(: in mu dajo hvalo, čast! :)

V njem le naše je življenje,
v njem le naše odrešenje,
(: nas odkupil je s krvjo. :)
Da bi omogočil spravo,
slekel je nebeško slavo
(: in prišel k nam na zemljo. :)

Grešnik, srce mu izroči,
revež pa gorje potoži,
(: vsak naj breme zvrne nanj! :)
On zna zdraviti vse rane,
v njem lahko bogat postane
(: vsakdo, ki veruje vanj. :)

88

Zveličar pride kmalu že
v prekrasni sveti slavi k nam,
da vzame prave vernike
v nebeški Kanaan.

Pripev: Blizu je, blizu je,
blizu je, stoji pred vrati že;
On prihaja, On prihaja,
da zveliča svoje vse.

Glej, vedno bolj vsak novi dan
vsa znamenja nam govore,
da pride Jezus Kristus sam
z nebes prav kmalu že.

Zaman svet upa najti mir,
zaman po sreči hrepeni;
le Kristus je življenja vir,
le v njem smo srečni vsi.

89

O, stražar, zatrobi bučno
in oznani ljudstvu tem,
da sedaj je čas, ko pride
naš Gospod Bog sodit vsem!

Pripev: Zdaj besedo Božjo glasno
vsem govori vsepovsod,
da ljudem življenje večno
zagotavlja le Gospod!

Čez vsa morja in planine
jasno naj doni tvoj glas;
naj povsod se zve in sliši:
»Bog prihaja zdaj po nas!«

Naj le pride vsak utrujen,
ki počitka si želi;
k Jezusu ga pripeljite,
da pokoj mu podeli!

90

Glej, z oblaki nam prihaja
Jezus s svojo vso močjo,
slava ga nebes obdaja,
angeli ga spremljajo.
(: Aleluja, pride Jezus, kraljev Kralj! :)

V veličastvu ga uzrlo
kmalu vsako bo oko;
vseh srce pa bo premrlo,
ki ga danes žalijo.
(: Strašen, strašen bo ta dan za grešnike. :)

Slava, čast in hvala bodi
tebi, Jezus, vekomaj!
Sprejmi žezlo, Kralj nam bodi,
svoje verne vodi v raj!
(: Pridi, Jezus, pridi, vladaj vekomaj! :)

91

Kdo ve, kdaj Gospod naš bo prišel, že zjutraj, opoldne, zvečer,
mogoče ob polnočni uri, ko vlada tišina in mir?
Zato nas spodbuja in vabi, naj luč nam svetleje gori,
naj vedno pripravljeni bomo, naj upa vsak vanj in bedi.

Pripev: Čujmo podnevi,
čujmo ponoči,
čujmo do konca!
Molimo in čujmo zdaj vsi!

O s kako ljubeznijo Jezus vse slave odrekel se je,
dal svoje življenje na križu, da smrti lahko vse otme.
A kmalu ponovno bo prišel, da vernim življenje bo dal;
zato vselej bedi in moli, da zvest mu lahko boš ostal!

O Jezus, Zveličar naš dragi, vse želje srca Ti poznaš;
o pridi že kmalu v vsej slavi, da večno življenje mi daš!
Takrat, ko sodnik boš za mnoge, da v strahu pred tabo zbeže,
želi z dobrodošlico tebe pozdraviti moje srce.

92

Čas znanj je, kdaj bo
prišel Jezus iz raja,
glas znamenj glasno
pravi, da že prihaja.
Da blizu je nam,
vse jasneje postaja,
toda dan nam ni znan.

Pripev: Prišel bo! Le bedimo, molimo!
Prišel bo! Aleluja, aleluja!
Jezus kmalu bo tu
v vsej Očetovi slavi,
le za dan ne vemo.

Luč modrim gori
in jih k delu priganja,
saj konec stvari
jim preroštvo naznanja.
Izberi si zdaj,
kar ti Jezus poklanja,
brž izberi si zdaj!

Bedite zdaj vsi,
neprestano molite,
očistite si
lučke in jih prižgite,
ko pride Gospod,
pri njem milost dobite,
kadar pride Gospod!

93

Na zemlji znamenja kažejo nam,
da je že blizu Gospodov prihod;
zdavnaj že mnogi, ki čakajo nanj,
prosijo ga: »Oh, odpelji nas od tod!«

Pripev: Po svetu že odmeva povsod:
»V svojem kraljestvu prihaja Gospod!«
Z vseh se strani sliši rešenih glas:
»Pridi, Jezus, kmalu pridi, vzemi nas!«

Znamenja v svetu spolnjujejo se,
skupaj z naravo svarijo nas vse:
»Blizu je On, ki prinaša nam mir;
pridi k Jezusu še danes, kliče te!«

Greh zavrzite in brž pridite,
k njemu stopite, dokler vabi še!
Kadar pa pride, bo radost za vse,
ker bo v svojo slavo vzel vse vernike.

94

V čudovitem večnem domu
zveste čaka blažen mir;
tam bo konec boli, dvomu,
ker bo Bog vse sreče vir.

Pripev: Tam počitek večni biva
in prelepa reka živa,
polna zdravja in zdravila
za zveličane.
Vsako stisko Bog odvrne,
iz oči solze utrne,
ko se prva slava vrne —
Jezus naš prispe.

Vse minile bodo stiske,
Jezus Zemljo obnovi,
za nagrado pa vse čiste
s krono slave obdari.

Smrt ne bo gospodovala,
ker vse staro bo prešlo,
duša ne bo vzdihovala,
saj Gospod zavladal bo.

95

Kot jelen koprni po sveži vodi,
tako po Bogu duša hrepeni
in mi teži po krstu s Svetim Duhom,
ki more ga le Bog opraviti.

Ker z milostjo me čuva tvoja roka,
presrečen sem, o dobri Oče moj.
Ves srečen tebi hvalnice prepevam,
čeprav grozi mi kdaj nevaren boj.

Naj tvoja duša nikdar ne obupa,
saj Bog je dober, večno ljubi te!
Ti hvali ga in s celim srcem ljubi,
ker On le vir je tvoje sreče vse!

96

Hrepenim le po življenju
večne radosti
in se trudim kljub trpljenju
greh premagati.
Stalno k cilju tem hitim,
za svoj venec se borim;
k domu slave, sreče prave
vleče me srce.

Ker na svatbo tja v višave
vabi me Gospod,
skozi stiske in težave
si utiram pot.
Kdor ne teče dobro zdaj,
bo zamudil priti v raj;
kar ovira, se upira —
to naj vzame noč.

Dragi Jezus, Ti obrni
moj pogled navzgor,
prvo mi ljubezen vrni,
v svoj me vodi zbor!
Kadar svet me vabi ta
in me kolne sila zla —
z mano bodi in me vodi,
da se ne zgubim!

97

Gospodov sem sedaj! Njegov na vekomaj!
To geslo daje mi moči za pot v nebeški raj.
Na svetu romar sem, dovolj imam nadlog,
svoj šotor pa premikam le vse bliže k tebi, Bog.
K tebi, Bog k tebi, Bog, vse bliže k tebi, Bog.

V višave gledam gor, kjer je moj večni dom
in v mislih merim dolgo pot, kdaj pač doma že bom.
O dom v nebesih tam, sladak počitek vsem,
ti sveto mesto slave vse, ti moj Jeruzalem.
Blažen dom, večni dom, ti moj Jeruzalem.

Ne vidim včasih nič, oko mi že slabi,
po strmih hribih steze ni in vera se drobi.
Tedaj pa zrem navzgor, povem Gospodu vse,
in rajska luč razsveti pot, uteši mi srce.
Rajska luč, rajska luč, uteši mi srce.

98

Bliže, Bog, k tebi le,
k tebi samo,
ko me skrbi teže
v duši hudo.
Čeprav bol muči me,
vendar mi geslo je:
»Bliže, Bog, k tebi le,
k tebi samo!«

Ko se po zemlji že
povsod zmrači
in najdem kamen le
za zglavje si —
srce še v sanjah mi
goreče hrepeni:
»Bliže, Bog, k tebi le,
k tebi samo!«

Ozka pač steza me
kvišku pelja
iz stiske zemlje te
v radost neba;
po njej navzgor hitim
in srčno si želim:
»Bliže, Bog, k tebi le,
k tebi samo!«

99

Bliže k tebi, vedno bliže,
o, Ti zvest prijatelj moj,
dražji si od svetne slave —
vse imam samo s teboj:

Pripev: Bliže vse, bliže vse,
bliže k tebi, moj Gospod;
kogar vodiš, varen je
vsekdar s tabo vsepovsod.

Ti lahko me greha rešiš
in njegovih težkih spon,
Ti mi svojo milost daješ
in me vodiš v večni dom.

Hrepenim samo po tebi,
tebi le zaupam se;
reši me od zla in greha,
k sebi Ti pripelji me!

100

Jezus moj, le tebe iščem
tu na svetu zdaj,
tvoj samo bom, kadar pridem
k tebi v večni raj.

Pripev: Ti samo, Ti samo
si edini moj zaklad;
Ti samo, Jezus, si
zanesljiv moj grad.

Vsi prijatelji, ljubezen,
slava in denar,
vse ničvredno je brez tebe —
mi za to ni mar.

Tebi bom edino služil,
tebe ljubil bom;
zvest ti bom, dokler ne pridem
k tebi v večni dom.

101

Domov bi rad, k Očetu zdaj me vleče,
ki zame bije mu srce.
Proč iz sveta, prevare in zmešnjave
v sladkost nebeške sreče vse.
Ko šel sem v svet, sto želj je v srcu tlelo,
zdaj vračam se domov le z eno željo,
ostala ena izmed vseh je nad:
domov bi rad, domov bi rad!

Pripev: Domov bi rad, domov bi rad!
Domov bi rad v Očetov dragi dom!
Domov bi rad, k Očetu zdaj me vleče.
Domov bi rad, domov bi rad!

Domov bi rad! Zrl v sanjah sem prelestnih
v višavah tam prekrasen dom.
Gor čaka dom me v Božji svetih dvorih,
saj zemlja ni moj pravi dom.
Že je veselo lastovka vzletela,
da bi v svoj rodni kraj spet poletela,
tja tudi mene žene tisoč nad:
domov bi rad, domov bi rad!

Domov bi rad! Pristan svoj ladja išče,
potoček v morje tih hiti,
v naročju dete materi počiva,
še meni pešajo moči.
Prepeval mnogo pesmi sem veselo,
vse je kot prazen govor onemelo,
a v srcu mi ostal je stavek zlat:
domov bi rad, domov bi rad!

102

V domovino pravo, večno
trudno mi srce teži,
kjer ni bolečin trpljenja,
smrt nikomur ne grozi.

Pripev: V domovino večno priti
moje si srce želi;
v dom večnosti, v dom večnosti
srčno si želi vstopiti.

Tamkaj večno mir kraljuje,
ki ga na tej zemlji ni,
vsekdar Stvarniku veselo
pojejo vsi angeli.

Iz daljave tja želim si,
kjer me čaka blažen dom,
ker v nebeški domovini
prav vesel in srečen bom.

103

V večni raj, v večni raj
hrepeni srce nazaj.
Tu na zemlji žalost vlada,
zvesti rod trpi in strada
vse dokler ne pride kraj.

Sladek up, sladek up
mi prežene vsak obup;
neprestano poudarja,
venomer me opozarja,
da bo Bog nagradil trud.

K Bogu gor, k Bogu gor
hoče priti ves naš zbor.
Kar na zemlji izgubimo,
tamkaj spet nazaj dobimo:
raj nebeški, Božji dvor.

104

Na bregu Jordana stojim
in gledam daleč tja
v deželo, kamor hrepenim
in z mano srca vsa.

Pripev: Poln miru je nebeški dragi dom,
kjer nikogar ne muči strah in dvom;
peli le Gospodu bomo vsi, bomo vsi
z angeli presrečni v večnosti.

O kakšna sreča čaka nas,
ki ljubimo Boga;
o blažen, blažen tisti čas,
ko mine stiska vsa!

Le naj me tepe stiska zdaj,
skrb grenka in gorje,
saj kmalu pride večni raj,
ko srečno spet bo vse.

105

O mesto ti iz jaspisa,
po tebi hrepenim,
skoz tvoja vrata biserna
vstopiti si želim.
Po tvojih zlatih ulicah
rad kmalu hodil bi
in v družbi svetih angelov
Boga slavil vse dni.

Pripev: O mesto ti, naš večni raj
po tebi hrepenimo vsi
povsod na svetu zdaj!

Luč sonca ti potrebna ni,
ne zvezd in meseca,
saj lepše razsvetljuje te
vsa slava Stvarnika.
Ti novo hrabrost daješ mi,
dokler ne pride čas,
ko vzame Jezus z zemlje te
nas v tvoj nebeški kras.

O mesto, ki strahu, gorja
in smrti ne poznaš,
presrečen vsak bo, ki mu ti
zavetje svoje daš.
Svoj križ ponižno nosimo,
dokler to Bog želi,
ki za nagrado nas bo vzel
v domovje večnosti.

106

Blažen in krasen moj Sion,
Božjega mira hram;
ranjena srca z mazilom
vsekdar ti zdraviš nam.

Pripev: Blažen, o blažen moj Sion,
v sveti tvoj dom hitim;
rad pojem in sanjam o miru,
ki v tebi ga le dobim.

Davno želi že srce si
tja, kjer je sreče vir;
Jezus bo kmalu nas vodil
k sebi v nebeški mir.

V tebi je prestol Gospodov,
vsakdo se veseli,
pesem pa nova na slavo
Stvarniku le doni.

107

Tja zdaj grem, tja zdaj grem,
tja, kjer Jezusa uzrem;
moja duša bi hotela,
da bi gori že živela
v slavi vekomaj pri njem.

Res lepo, res lepo
zbori angelov pojo;
da imam peruti močne,
brž Zveličarju v naročje
bi poletel tja v nebo.

Krasni raj, krasni raj,
v tvoji slavi je sijaj;
kar oko še videlo ni
in kar še v srce prišlo ni,
Jezus nam pripravlja zdaj.

108

Le po domu hrepeni
mi izmučeno srce,
si vsak dan vse bolj želi
priti v raj, ki čaka me.

Pripev: (: Tja v nebo vse bolj želim, :)
proti cilju zdaj hitim,
hitim zdaj z željo tja k cilju gor
v prelep nebeški naš večni dvor.

Sem na svetu romar le,
gost in tujec vsepovsod,
a goreče trudim se
priti v raj, kjer je Gospod.

O, najlepše je doma,
kjer vsi angeli pojo;
na vso moč hitim zdaj tja,
da me medse sprejmejo.

109

Za goro zahaja sonce,
že se dela prvi mrak,
mir sladak z nebes prihaja,
da lahko počiva vsak.
Spet en dan se že končal je,
noč pokrila bo zemljo;
spet za dan smo bliže domu,
srečni bodimo zato.

Pripev: Bliže smo, bliže smo
domu našega Boga,
(: k življenju tem, :)
ki je dar od Boga.

Glej mornarja, ki prepeva
na prostranem morju tam,
dobro ve, da tema mine,
z upom pričakuje dan.
Tudi on veselo poje
vsak večer, ko mine dan:
»Bliže domu! Vedno bliže
tja v Očetov topli hram!«

Tudi mi vse bolj nebesom
bližamo se dan za dnem
in drevesu, ki življenje
s sadom podaljšuje vsem.
Že so zvezde zažarele,
srčno nas spodbujajo,
naj ne klonemo pred ciljem,
ko že tik pred domom smo.

110

Kam, bratje, ste se napotili,
ko strma in ozka je pot?
Kam hočete, sestre, oditi,
kdo vendar vas vodi zdaj tod?
— Mi romamo v dvor kanaanski
kjer bomo za večno doma,
tam angelski zbor že nas čaka,
da z nami bo hvalil Boga.

Pripev: Na Sion potujemo gor,
kjer čaka pripravljen nas dvor,
kjer Jezusa kmalu presrečen
slavil bo zveličanih zbor.

Mar priti zares je mogoče
v nebeški dvor s tega sveta?
Oh, ali bi smel še jaz z vami?
Rad z vami bi hvalil Boga.
— Nas Sveti Duh skrbno vse vodi
in v naših slabostih krepi,
z njim priti na cilj je mogoče,
pridruži se nam zdaj še ti!

O verni, še jaz pojdem z vami,
a Jezus mi dal bo moči,
da vse bom premagal in zdržal
ter krono prejel v večnosti.
— Prav, dobro nam došel, kar pridi
in z nami potuj zdaj navzgor!
O Jezus pomagaj nam srečno
prispeti v tvoj blaženi dvor!

111

Napotil zdaj sem k tebi se,
da bi podaril ti srce;
odlašati s tem več ne smem.
O Božje Jagnje, tukaj sem!

Zavedam svojih grehov se
in vseh krivic, ki me teže;
skesan zdaj k tebi vračam se.
O Božje Jagnje, sprejmi me!


Operi v krvi zdaj me Ti
pod križem tu na Golgoti;
zaupam v tvojo žrtev le,
O Božje Jagnje, čisti me!

Pravičnost svojo mi še daj,
obleci v slave me sijaj,
da zvest ostal bom tebi le.
O Božje Jagnje, vodi me!

112

Tu je srce!
Bog, vzemi si ga v dar,
ustvaril si ga Ti!
Izročam ga in puščam svet vnemar,
da vest olajšam si.
S trpljenjem svetim si ga rešil,
zato ga tebi bom posvetil.
O vzemi ga, ohrani ga!

Tu je srce!
V Gospodu išče mir
in križa se drži,
ker le pri njem zveličanja je vir
in Božje milosti.
Le v tvoji krvi, Jezus blagi,
je našlo up in mir predragi.
O vzemi ga, ohrani ga!

Tu je srce!
Duh Sveti čisti ga
in ga obnovi mi!
Da v njem živi le tvoja slava vsa,
za dobro Ti ga vžgi;
da bo po Bogu hrepenelo,
ljubilo ga, le zanj živelo
presrečno zdaj in vekomaj!

113

Vsi nosijo darila
pred noge Jezusa
in z njimi vsak zdaj kaže,
da ljubi bližnjega.
Celo najmanjša dela,
če so ljubezni sad,
sprejema Jezus vedno
iz dna srca prav rad.

Pripev: Če Jezusu se bližaš,
da mu prineseš kaj,
srce prinesi svoje
mu v dar za vekomaj!

Ob strani pa popotnik
stoji ubog in sam,
ker prazen si ne upa
vstopiti v Božji hram.
A želja ga premaga,
pa vstopi brez daru
in s solznimi očmi se
približa Jezusu.

In med ihtenjem pravi:
»Gospod, poln milosti,
vse, kar imam, prevzemi,
srce poklanjam ti!«
Zveličar odgovarja:
»Ne boj se ti nikar,
saj ti si mi prinesel
od vseh najlepši dar!«

114

Poveličujem moč ljubezni,
ki se odkriva v Jezusu;
rešuje mnogih me bolezni,
stisk in skrbi na zemlji tu.
Na sebe misliti več nočem,
le v tej ljubezni biti hočem.

Posvečam ti srce, življenje,
dragi Zveličar, moj zaklad;
umrl za moje odrešenje,
in zame kri prelil si rad.
Iz grehov vseh si Ti rešitev,
srce poklanjam ti v daritev.

Zveličarju vsa čast zdaj bodi,
ker prave je ljubezni vir,
in ta nas k pravi sreči vodi,
srcu prinaša blažen mir.
Zato pred njim se zdaj sklonimo
in ga iz dna srca častimo!

115

Te ne pustim! Te ne pustim,
dokler ne boš me blagoslovil
in kot prijatelj nagovoril.
Dokler, Zveličar, me ne boš sprejel,
te ne pustim, te ne pustim!

Te ne pustim, te ne pustim!
Srce ti moje spreobrni,
mi dobrega Duha povrni,
ko s slabo vero tebe se držim —
te ne pustim, te ne pustim!

Te ne pustim, te ne pustim!
Pomoč mi v boju z grehom bodi
in me po svoji volji vodi,
da bo čist tempelj Svetega Duha!
Te ne pustim, te ne pustim!

116

Ponižno z vero bližam se
prestolu milosti,
saj zame kri Zveličar je
prelil na Golgoti.
Tam razodeva se mi raj
največje radosti,
ko blagovest sladko doni:
»Zdaj čas je milosti!«

Ubog prihajam in imam
na sebi krivdo le,
a vem, da milost mi boš dal,
če zanjo prosim te.
Nič dobrega na meni ni,
srce mi greh teži;
pomagaj, da ne padem več,
življenje reši mi!

Nihče se ni brez milosti
od tebe vrnil kdaj,
daruj še meni srečo to,
v molitvi prosim zdaj!
Po tvoji krvi, Jezus moj,
zveličan sem sedaj;
obleci še v pravičnost me,
pa tvoj bom vekomaj!

117

Zveličavna Skala, Ti
daj zavetje varno mi;
Ti s krvjo operi me
in izbriši grehe vse!
Naj v zveličanje samo
tvoja žrtev meni bo!

Vseh zahtev zapovedi
sam ne morem spolniti;
naj se še tako borim,
bridko noč in dan solzim,
krivde pač ne zbrišem si,
v tem, Gospod, pomoč si mi.

Praznih rok sem pred teboj,
tu klečim, kjer križ je tvoj;
svojo mi pravičnost daj
in obleci v milost zdaj!
Ni življenja mi brez te,
Ti le up si zame še.

Ko končal bom svojo pot,
z zmago venčaj me, Gospod!
Kadar svoje prebudiš,
jim nesmrtnost podeliš;
tudi meni, Skala Ti,
vrata večnosti odpri!

118

Jezusu sledil bom
zdaj na svetu le,
pa čeprav bom moral
čez strme gore.
Po stopinjah hodil
bom za njim zvesto,
v vsem ga bom poslušal,
nosil križ voljno.

Jezusu sledil bom,
dasi žel bom smeh,
vse bom rad prenašal,
vsak premagal greh.
Po tej strmi stezi
radosten hitim,
z milostjo njegovo
se za raj borim.

Jezusu sledil bom
gor v nebeški raj
vse do končne zmage,
ko bo boju kraj.
Ko v kraljestvu svojem
bo takrat prišel,
srečen bom v nebesa
z njim še jaz odšel.

119

Naj v meni vedno Bog živi
sedaj in v večnosti!
Me večne smrti rešil je
po svoji milosti.
Slabosti, ki jih še imam,
le z njim premagal bom,
ker moram biti čist, popoln,
prav takšen kakor On.

Vse, kar po svoje delal sem,
bilo sebično je,
popolnoma Gospodu zdaj
zato izročam se.
Uniči, o Gospod, moj »jaz«,
da ves bom prerojen,
z življenjem in imetjem vsem
le tebi posvečen!

Ker, Jezus, zame si umrl,
naj tvoj bom vekomaj;
da zate živel bom lahko,
moči Duha mi daj!
Ti Prvi in Poslednji si
v življenju mojem zdaj,
po svoji volji vodi me
v nebeški večni raj!

120

Zveličar, tu sem zdaj,
stojim pred tabo, glej!
Rešitev v tvoji krvi je,
življenje je le v njej.

Pripev: Stojim pred tabo, glej,
za milost prosim te:
operi v sveti krvi me
pod križem Golgote!

Slaboten človek sem,
Ti bodi meni vse;
s krvjo, ki si jo žrtvoval,
očisti mi srce!

Zveličar, hvala ti,
da kri si žrtvoval!
Da rešiš me od vsega zla,
si sebe zame dal.

121

Kaj naj za Jezusa napravim
in mu poplačam milost vso?
Sužnosti vseh me je odrešil
in zagotovil mi nebo.

Pripev: Svoje srce in svoje roke
Jezusu rad posvetil bom
in vsemu svetu bom razodeval,
da mi pripravlja večni dom.

Vse mu priznal bom in ga prosil,
naj mi pregrehe odpusti,
in zaobljubo bom napravil,
da mu sledil bom prav vse dni.

Bom rajši bral besedo Božjo,
to mi od zdaj bo radost vsa;
rad bom še druge z njo spoznaval,
da našli bi Zveličarja.

122

Zveličar, vsem prijatelj si,
ker ljubiš grešnike;
ljubezni vir, Ti Knez miru,
še name spomni se!
(: Še name spomni se! :)
Ljubezni vir, Ti Knez miru,
še name spomni se!

Vsem milost zagotovil si
in spravil z Bogom vse,
ko si na križu kri prelil —
še name spomni se!
(: Še name spomni se! :)
Ljubezni vir, Ti Knez miru,
še name spomni se!

Ko prideš v slavi, vse oči
te bodo videle,
in zbiral boš zveličane,
še name spomni se!
(: Še name spomni se! :)
Ljubezni vir, Ti Knez miru,
še name spomni se!

123

Le v srcu mojem zdaj
stanuj, Zveličar moj,
da že na svetu tem
bom sveti tempelj tvoj!

Pripev: Pridi, Zveličar, pridi sam,
da tvojega Duha bom hram,
in očisti grehov me vseh,
da čist bom postal kakor sneg!
Čist kakor sneg, čist kakor sneg.
In očisti grehov me vseh,
da čist bom postal kakor sneg!

Naj me tvoj Sveti Duh
očisti vsega zla,
bo moj vodnik vse dni,
življenje novo da!

Ti v meni vladaj zdaj,
odvzemi mlačnost mi,
da nate gledam le
in ne več na ljudi!

124

Moj dragi Jezus, kaj bi jaz brez tebe,
če ne bi zame žrtvoval Ti sebe,
h komu takrat bi mogel se zateči
v svoji nesreči?

Moje srce ti poje hvalo, slavo,
ker si edino mi zavetje pravo,
saj si me, Jezus, ti poklical k sebi,
da služim tebi.

Le v tvoji cerkvi zdaj želim ostati,
v njej te ljubiti in popoln postati;
zate opravljal iz srca veselo
bom vsako delo.

125

Sem nekdaj od Boga odšel,
danes vračam se,
in sem pomanjkanje trpel,
danes vračam se.

Pripev: (: Vračam se :)
v dom k Očetu zdaj,
On pa vrata na stežaj
mi odpira že.

Tako sem zgubil mnogo let,
danes vračam se;
skesan vseh grehov k Bogu spet
danes vračam se.

S krvjo operi grehe mi,
danes vračam se:
da čist postanem kot si Ti,
danes vračam se!

126

Naj se veselita zemlja in nebo,
dragocena duša vrača se!
Zvezdice migljajo, angeli pojo,
ker odpušča Oče sinu vse.

Pripev: Aleluja, pojte verni vsi,
aleluja, naj povsod doni!
Svetih zbor v višavah Jezusa slavi,
rešen zdaj zapoj še z njimi ti!

Naj se vse raduje, k Bogu se podal
človek je zavržen in ubog!
Bil je suženj greha in se smrti bal,
zdaj postal pa Božji je otrok.

Bratje in ve sestre, le zapojte vsi,
draga duša zdaj zapušča svet;
prav glasno vsi pojte, naj povsod doni,
rešen je k zveličanim prištet!

127

Ta svet me ne pozna —
v nebesih sem doma,
a sem poslanec zdaj
za ta neznani kraj.
Vladar poslal me je
vabit poklicane
na Jezusovo svatbo tja.

Pripev: Kako zdaj ljubko glas zveni,
vsem vam zveličanje želi.
Bog daje milost vso —
o vsi naj pridejo,
dokler še čas je milosti.

Moj Jezus kliče te,
o pridi, grešnik, še!
Kdor greh zdaj zapustil,
življenje spremeni,
z Zveličarjem vesel
za mizo bo sedel
v kraljestvu večnega Boga.

Dežela blažena
nič ne pozna solza,
od dragih tam nihče
nikdar ne loči se;
svobodni vseh skrbi
živijo v njej prav vsi —
to vam sporoča moj Gospod.

128

O, moj dom, o, moj dom,
drag in lep si ti,
po miru tvojem blaženem
srce mi hrepeni.
Ta grešni svet pač ni moj dom,
ker poln sovraštva je;
moj dom je daleč vrh neba,
tam vsekdar je srce.

Pripev: O, moj dom, o, moj dom,
drag in lep si ti,
po miru tvojem blaženem
srce mi hrepeni.

Tja v nebo, tja v nebo
dvigam zdaj oči;
Zveličar je že davno tam,
a še na zemlji mi.
Naporen z grehom boj je hud,
že ves izmučen sem;
nevzdržno mi je v stiskah že
na grešnem svetu tem.

Malo še, malo še
trajal bo ta boj,
k Očetu vrnem se domov,
kjer našel bom dom svoj.
Kar slišalo še ni uho
in zrle še oči,
kar daleč je od misli vseh,
Gospod mi podari.

129

H Kristusu pridi, zdaj je še čas,
o, pridi, pridi, še kliče glas!
On nam je blizu, nas rad ima
in vabi k sebi tja.

Pripev: Prav lepo bo še v življenju nam,
kadar pride Jezus Kristus sam
in nas povede tja k sebi v raj,
o, pridi k njemu zdaj!

Pridi, poslušaj Jezusov glas,
hodi za njim, dokler je še čas;
tvoj ščit je On, ki brani povsod
izvoljeni svoj rod!

Trdno vanj veruj sredi nadlog,
vroče ga ljubi, saj je tvoj Bog;
z njim varno prideš v blaženi raj,
drži se njega zdaj!

130

Čaka v večnosti krasen nas dom,
ki ga v veri že gledamo zdaj,
v njem prebival bo vsak z Jezusom,
kdor pripravil se bo za ta raj.

Pripev: Saj ne bo dolgo več,
da odidemo s tega sveta;
saj ne bo dolgo več,
in mi bomo za večno doma.

Tam zveličanih pesem doni
kot šumenje premnogih voda;
radost v njihovih srcih kipi,
ker so rešeni vsakega zla.

Tam v nebesih sovraštvo ne tli,
srca blaženih mirna so vsa,
tudi romarjev trudnih več ni,
ker so vsi že za večno doma.

131

Jezus te vabi na svatbo zdaj,
slava te čaka in krasni raj.
Kaj bo s teboj in z menoj tedaj,
ko bo Bog prišel?

Pripev: Ko bo Bog prišel,
brat moj, ko bo Bog prišel;
kaj bo s teboj, z menoj takrat,
ko bo Bog prišel?

To pač usodna ločitev bo,
grešne zabave prenehajo,
bridko se jokal bo marsikdo,
ko bo Bog prišel.

Danes, ko Jezus še vabi te,
grešno izroči mu brž srce,
da res dobil boš zveličanje,
ko bo Bog prišel!

132

V nebesih že čaka me dom,
ker na zemlji prav vsi tujci smo.
V domovino, v nebeški svoj dom
na zemlji želim si samo.

Pripev: Dom je moj, dom je moj,
tam gori je moj krasen dom!
Dom je moj, dom je moj, dom je moj,
tam gori je moj krasen dom!

V nebesa odšel je Gospod
nam pripravljat obljubljeni raj.
Pričakuje, da ves verni rod
bo zvest oskrbnik že sedaj.

Prav kmalu bom tjakaj odšel,
kamor v veri že gledam sedaj.
Sam Zveličar po nas bo prišel
in dal nam življenje in raj.

133

Glej, že črna noč nastaja
in življenju smrt preti,
Božji Duh pa svet zapušča,
zadnji čas je milosti.

Pripev: (: Si pripravljen že? :)
Sveti Duh te vabi: »Čas je še!«
(: Si pripravljen že? :)
Več zveličanju ne zmikaj se!

Če ne boš premagal greha
in z Očetom spravil se,
večna smrt ti bo plačilo —
Bog pa rad bi rešil te.

Mir, zveličanje, ljubezen
Jezus dati vsem želi;
pridi, dokler milost traja,
sprejmi, kar ponuja ti!

134

Harfe zdaj z nebes zvenijo,
nam veselo sporočilo
v svoji pesmi govorijo:
»Kmalu pride mir!«

Pripev: Blažen mir, večni mir!
Kmalu Kristus pride in večni mir.
Blažen mir, večni mir!
Le pri Bogu v raju bo večni mir.

Kmalu na Steklenem morju,
ko Gospod nam v slavi pride,
peli bomo v svetem zboru:
»Zdaj je večni mir!«

Vse trpljenje, bolečine
večna radost nam zamenja,
tudi žalost vsa izgine,
ker bo vladal mir.

135

Stalno trka, glej, nekdo!
Kdo bi mogel biti to?
Neki gost je, ki te išče,
k tebi priti si želi;
o, srce, brž omehčaj se,
svoja vrata mu odpri!

Znova trka, glej, nekdo!
Kdo le vztrajen je tako?
To je vzvišeni Zveličar —
srečen je, kdor je njegov.
Oh, odpri mu, da bo vstopil
in ti dal svoj blagoslov!

On še trka, slišiš li?
Vedno zunaj še stoji.
Tvoj prijatelj Jezus čaka
nate v svoji milosti.
Brž odpri, da ti podaril
bo življenje v večnosti!

136

Nam dan za dnem nebesa
vse bolj se bližajo,
a zvesti jih čakalci
že z vero vidijo.
Tam vsak žari od sreče
in poje hvalnice.
Po tej nebeški sreči
nam srca koprne.

Pripev: Da, z vsakim dnem so bliže,
bliže, bliže;
da, z vsakim dnem so bliže
nebesa, novi dom.

Kako že danes radi
v nebesa bi odšli,
pomlad v njih večno traja,
opojno vse dehti.
Zato na pot veselo
vsi hrabro pojdimo,
saj sam Zveličar vodi
z mogočno nas roko!

137

Danes še nežno Zveličar te vabi,
moli in prosi sedaj;
čaka, da boš mu življenje posvetil,
pridi in srce mu daj!

Pripev: Takoj, takoj,
pridi h Gospodu takoj!
Pridi! Zakaj se še vedno izmikaš?
Čaka Zveličar te tvoj.

Kaj še odlašaš in milost odbijaš
zdaj, ko že zadnji je čas?
Nič se ne meniš, ko nežno in milo
vabi te Jezusov glas.

Jezus ti grehe želi odpustiti,
k njemu le brž se podaj!
Še ti ponuja nebeško življenje,
njemu izroči se zdaj!

138

Kje našel bom, romar, zavetje in mir,
kje prave je sreče in radosti vir?
Brez pribežališča ta svet zame je,
kjer greh ne bi vladal in mamil srce.
Ne, ne, ne, ne, tukaj ga ni,
pri Bogu je le, tja moj duh hrepeni.

O reši posvetnih vezi se srce,
da tja grem, kjer Jezus mi spolni želje!
V Jeruzalem zlati upiram oko,
tam sreča me čaka, veselje sladko.
Večnost, večnost stokratno bo
vrnila, kar je žrtvoval zanjo kdo.

Tam bomo veseli pri Jezusu vsi,
ker žalosti, smrti in greha več ni;
le harfe donijo, nebesa pojo
in vse z dobrodošlico pozdravljajo.
Mir, mir, mir, mir, blaženi mir,
vsem zvestim in vernim tam sreče bo vir.

139

Če ti duša kaj želi
in te srčna bol teži,
tare greh te prehudo,
pridi k Jezusu samo!

Pripev: Pridi zdaj, pridi zdaj,
pridi danes k Jezusu!
Pridi zdaj, pridi zdaj
in izroči se Bogu!

Miče te radost sveta,
ti srce miru ne da:
k Bogu vrni se čimprej,
On ti da radost brez mej!

Pridi in priznaj svoj greh,
oprosti On spon te vseh;
njemu se izroči zdaj,
da nekoč te vzame v raj!

140

O nebeški deželi bom pel prav vesel,
kjer Jezus pripravlja nam dom;
tam bo srečen glasno zbor vseh blaženih pel,
(: ker bo zginil vsak križ in vsak dvom; :)
tam bo srečen glasno zbor vseh blaženih pel,
ker bo zginil vsak križ in vsak dvom.

Že zdaj mislim vsak dan na Jeruzalem nov,
kjer vse se blešči od zlata;
vanj vsak Jezusu vdan končno pride domov,
(: rešen smrti in vsega gorja; :)
vanj vsak Jezusu vdan končno pride domov,
rešen smrti in vsega gorja.

O, prekrasno zares bo življenje tedaj
brez greha, bolezni, teme,
ko tam srečamo drage, zagledamo raj
(: in Gospod nam obriše solze; :)
ko tam srečamo drage, zagledamo raj
in Gospod nam obriše solze.

141

Zveličarjev sem slišal glas:
»O pridi, grešnik le!
Pri meni najdeš pravi mir,
zdravilo za srce.«
Prišel sem k njemu tak kot sem,
ves ranjen in bolan,
mi dal zdravilo pravo je,
zdaj zdrav sem, okrepčan.

Zveličarjev sem slišal glas:
»O žejni pridite
in žive vode tukaj si
brezplačno kupite!«
Pohitel k njemu sem in se
napil žive vode,
in spet se čudež zgodil je:
nič več ne žeja me.

Zveličarjev sem slišal glas:
»Le jaz sem luč sveta,
kdor v temi name gledal bo,
mu svetla bo steza.«
Zdaj gledam vanj, ki mi temo
spreminja v svetli dan,
in varno romam brez ovir
v nebeški Kanaan.

142

Poznam čarobno krasen kraj,
kjer več sovraštva ni;
ljubezen vlada vekomaj,
(: zato so srečni vsi. :)

Tam ni gorja in ne strahu,
ne najdeš solz dolin,
vsa srca polna so miru
(: in prosta bolečin. :)

Ko »aleluja« zadoni,
utihne jok in stok,
se truden romar veseli,
(: se sliši vrisk otrok. :)

O pridi nove zemlje raj,
ta svet je reven stan,
le ti si moja želja zdaj,
(: vsa nada noč in dan. :)

143

Mar za Kristusa prostora
v svojem srcu nimaš ti?
Čuj, že trka ti na vrata,
brž jih na stežaj odpri!

Pripev: Kdo želi zdaj izročiti
svoje srce Kristusu?
Vekomaj ostalo čisto
bo edino v Jezusu.

V tvojem srcu zdaj je prostor
za vse ničevne reči;
če pa vanj vseli se Jezus,
ti življenje spremeni.

Če pa zdaj zanj nimaš časa,
ko ti trka na srce,
vedi, kmalu bo prepozno —
danes milost traja še.

144

Kdor z vero na križu uzre Jezusa,
rešitev si zagotovi;
zato z vsem zaupanjem glaj nanj samo,
ki zate je dal svojo kri!

Pripev: Glej, glej, nanj le glej!
Le ta, ki se nanj pravočasno uzre,
po veri zveličan je že.

Mar ni že Zveličar tvoj greh vzel na križ,
ko zate življenje je dal?
Da bi te zveličal, je zate trpel
in vse iz ljubezni prestal.

Ne dvomi še dalje, le veruj zvesto,
Bog več ne zahteva od te;
v vsem bodi mu zvest in ne varaj ga v čem,
izpolni obljube mu vse!

145

O glej zdaj na križu Zveličarja,
dolgo že k sebi vabi te!
Čaka po križem te slava vsa,
še lepša kot ves čar bogastva je.

Pripev: V Jezusa le glej sedaj,
v Jezusa na Golgoti!
Daje ti življenje, raj
s križa tam na Golgoti.

Vsem Božjim obljubam zaupaj le
in ne oziraj se nazaj!
Tak bo premagal skušnjave vse,
kdor moli in hrabro bori se zdaj.

Ko v stiskah življenja ti bo hudo,
se le na Jezusa ozri!
Kadar pa Satan te skušal bo,
pogled le na Jezusa da moči.

146

Srčno h Kristusu vabite
vse, ki ne poznajo ga,
o zveličanju v Gospodu
seznanite vsakega!
Vse, ki tarejo jih grehi,
zmučene od vseh naldog,
onemogle in uboge
čaka milostljivi Bog.

K Jezusu nepoučene
otročiče vabite!
Pravi čas sedaj je zanje,
da mu srca izroče.
Vsekdar jih bo varno vodil,
v vseh skušnjavah varoval;
naj le pridejo, ker vsem bi
rad življenje večno dal.

Vabite vse ravnodušne,
po imenu vernike,
ki vse bolj so v veri mlačni! —
Jezus rad bi rešil vse.
Sence so vsak dan vse daljše,
temna noč se dela že,
brž zato naj vsak zdaj pride,
dokler milost traja še!

147

Dediči slave, pojdite,
goste na svatbo vabite!
Kdor si želi na svatbo v raj,
tega poiščite sedaj!

Pripev: Pojdite, iščite,
izgubljene vrnite;
pojdite, iščite,
z vami Jezus bo na veke!

Kdo bo zgubljene šel iskat,
boš li ti, sestra, boš ti, brat?
Kdo bo pripeljal spet nazaj
ovce zgubljene v Božji raj?

Daleč v puščavi sliši se
obupen klic: »Pomagajte!«
Nič več ne čakaj, le rešuj,
s pravim Pastirjem sodeluj!

148

V Jezusu je vsa varnost,
pri njem le srečen sem,
mi je pribežališče
in ščiti me pred vsem.
Z milim me glasom kliče
dober in blag Pastir:
»Naj svet te več ne miče,
jaz dajem pravi mir!«

Pripev: V Jezusu je vsa varnost,
ni stiske in nadlog,
v senci peruti svojih
svoj mir mi daje Bog.

V Jezusu je vsa varnost,
več skrb ne tare me;
z njim laže zdaj prenašam
solze in vse gorje.
Ne muči več me žalost
in ne razjeda dvom;
še malo preizkušnje,
in cilj dosegel bom.

Jezus, zavetje moje,
upanje za srce,
zame si prava Skala,
nate opiram se.
Bom brez mrmranja čakal,
da noč minila bo
ko nam bo večno sonce
s tvojim prihodom vzšlo.

149

Le primi me za roko zdaj, Jezus, Ti
in vodi me prav varno do večnosti!
Brez tebe pot je težka, križ težek moj,
naj s tabo grem, o vzemi me Ti s seboj!

Srce razsvetli moje in mir mi daj,
brezmejna tvoja milost me spremlja naj!
Pri tebi naj počivam, otrok ubog,
ker slab sem, Ti me varuj, Gospod, moj Bog!

Čeprav mi nedoumna je tvoja moč,
vem, da na cilj pripelješ me skozi noč.
Le primi me za roko zdaj, Jezus, Ti
in vodi me v življenju do konca dni!

150

S Kristusom v čolnu mi plovemo zdaj,
plovemo vsi v večni dom.
Skozi viharje, nevihte, gorja
polovemo vsi v večni dom.
Daleč od varne obale smo še,
kljub vsem valovom prebijamo se
tja v pristanišče, kjer burji bo kraj,
tamkaj je naš pravi raj.

Dasi vihar se zaganja v naš čoln,
plovemo vsi v večni dom.
Mesto nebeško že čaka na nas,
plovemo vsi v večni dom.
Jadra, brodnik, nam pravilno razpni,
da zanesljivo prispeli bi vsi
tja v pristanišče, kjer čaka nas raj,
naš pravi dom vekomaj!

Vse bliže nam je nebeški pristan
in tudi dom — večni dom.
Radi prenašamo zdaj vse gorje,
ker blizu že naš je dom.
Zdaj so minile nevarnosti vse,
Jezus do cilja pripeljal nas je;
njemu le bodi zato slava vsa,
zdaj končno smo vsi doma!

151

Vedno prijatelj zvest
Jezus je moj,
vsa radost za srce
Jezus je moj.
Ko svet zadene zlo
in hudi časi so,
dragi odidejo —
Jezus je moj.

Kakor v mladosti že
Jezus je moj,
tudi v starosti še
Jezus je moj!
Zame vse dni skrbi
in nad menoj bedi
ta, ki za to živi —
Jezus je moj.

Tudi ko mine vse,
Jezus je moj,
in sodba se začne,
Jezus je moj!
Z njim bom odšel tedaj
srečen v nebeški raj.
Kralj slave vekomaj
Jezus je moj.

152

Burja valove zaganja in z vodo čoln polni že,
zaman so vsi naši napori, bo morje mar grob za vse?
Nič se ne zmeniš, o Jezus, kot da nič mar ti ni!
Glej, kako že naš čoln se potaplja in smrt nam zdaj vsem preti.

Pripev: Ko On pa ukaže, nastane mir, pravi mir…
Dasi besnijo viharji vsi
in morje razburkano s smrtjo preti —
mi v čolnu počutimo varno se,
saj z nami sam stvarnik narave je;
ker vse gre tako kot On želi,
se ne boj, se ne boj;
ker vse gre tako kot On želi,
se nič ne boj!

Jezus, z vznemirjenim srcem v pomoč glasno kličem te,
iz valov življenja me reši, na skalo postavi me!
Burje skušnjav že lovijo v svoje vrtince me
vzemi moje krmilo Ti v roke, da ne bi potopil se!

Burja se je že polegla, počivajo sile zle,
na nebu spet zvezde migljajo, mir vselil se je v srce.
Spremljaj me, zvesti Rešitelj, da jaz ne bom kdaj sam,
le tako bom prišel zanesljivo v obljubljeni mi pristan!

153

O, ne boj se, glej, krmilo
ladje Jezus naš drži,
ki bo zmagal morja silo,
da domov dospemo vsi!
V pristanišče, zavetišče,
pridemo prav kmalu vsi.

Nismo smeli več ostati
tam, kjer Satan je doma,
morali moči smo zbrati,
da se rešimo gorja.
Vso slovečo svetno srečo
vrgli smo na dno morja.

Pristanišče ni nam znano,
kamor ladja plove zdaj,
je pa upanje nam dano,
da nas pelje v večni raj,
kjer veselje in življenje
trajalo bo vekomaj.

154

Grad trden je Gospod, naš Bog,
in ščit nam ter orožje;
rešuje nas iz vseh nadlog
in v stiskah nam v pomoč je.
Napel je vse moči
Sovrag iz davnih dni,
zvijača, silna moč
sta vsekdar mu v pomoč,
na svetu nima para.

Preslabe naše so moči,
da bi mu zoprvali,
zato se Knez za nas bori,
z njim bomo le obstali.
Vprašuješ, kdo je ta?
Sin živega Boga,
sam Jezus Kristus je,
za nas bojuje se
in bo gotovo zmagal.

Če demoni bi vsi prišli
pogoltnit čredo malo,
se ne bi jih prestrašili,
imamo večno Skalo.
Še Vojvoda sveta
pred nami trepeta,
ker je močnejši Knez
z vso vojsko iz nebes
zdaj z nami, da ga zmaga.

155

Ne vdaj se skušnjavi,
le pazi zvesto,
naj zmaga ti v boju
za smoter le bo!
Če bi te sam Satan
na boj kdaj pozval,
glej z vero v Gospoda,
ki zmago bo dal!

Pripev: Naj te greh ne premaga,
ker se sam ne bojuješ;
Bog lahko vsekdar zmaga,
z njim začni le vsak boj!

Od zle družbe beži,
naj čisto srce
se vsaki skušnjavi
pogumno upre!
V vsem bodi zvest Bogu,
naj pride kar če,
takrat le lahko z njim
boš zmagal prav vse!

Vsem bo zmagovalcem
dal venec Gospod,
ki so se borili
zanj hrabro povsod.
Če tarejo mračne
ti misli srce,
glej v Jezusa z vero,
z njim zmagal boš vse!

156

Z Jezusom podal sem se v daljave,
z njim samo veselo romal bom;
On moj cilj in pot je tja v višave
(: ter zveličar zame in moj dom. :)

Po gorah, čez hribe in planine
za roko me vodi moj Gospod;
nikdar ne bi našel domovine,
(: če me ne bi spremljal On povsod. :)

Ko zaspim, me prav skrbno varuje
in čez dan nad mano On bedi,
na križišču pravo pot svetuje
(: in tolaži sredi hudih dni. :)

Mirna, srečna vsa je pot zdaj moja,
saj me Jezus varno vodi v raj;
z njim potujem v svet miru, pokoja,
(: kjer bom svet in blažen vekomaj. :)

157

Utrujen romar, kam hitiš,
mar ne v Očetov dom?
Svoj pravi mir pri njem dobiš,
drugod nemir in dvom.
O vrni se!

O vrni srce ranjeno
domov k zdravniku se;
ker Jezus lek ima samo,
da boš pozdravil se!
O vrni se!

Z napačne vrni se poti
k Zveličarju samo!
Kdor k njemu priti ne želi,
ostal brez doma bo.
O vrni se!

158

Na večno le skalo zidamo,
na Jezusa tam v višavi;
na skalo se to opiramo,
ko burja ruši, davi.

Pripev: Le vanj upajmo
in nanj zidajmo,
na Jezusa le, ki je bil in bo,
na večno skalo to!

Na pesek pa zida grešni svet,
ki ljubi minljivo slavo,
in svojim zakladom služi vnet,
pozablja skalo pravo.

Na Jezusa vsi zdaj zidajmo,
na vir večnega življenja;
zaupno se v njem usidrajmo,
ki spolni hrepenenja!

159

Bog svoje vse otroke
na svetu tem pozna
vse stare in vse mlade,
kjerkoli so doma.
S pogledom svojim spremlja
jih vsepovsod zvesto,
(: so živi ali mrtvi,
njegovi večni so. :)

Gospod pozna vsa srca,
ki v vsem mu zvesta so,
v Nevidnega le zrejo,
kot da ga vidijo.
Pomnoži našo vero,
Gospod, Zveličar naš,
(: saj Ti vsa naša srca
kot svoje v vsem poznaš! :)

Ko te ves svet bo v slavi
uzrl na sodni dan,
postavi nas kot svoje
na svojo desno stran!
Da bomo vsi deležni
takrat te milosti
(: pomagaj, da površni
bi v veri ne bili! :)

160

Ko življenjska burja hruje
in ko veter maje vse,
jaz se hočem varno skriti
v senco Božje le roke.

Pripev: On me ščiti, On me ščiti,
da vihar me ne uniči;
On me ščiti, On me ščiti
s svojo milostno roko.

Ko bridkost mi srce tare,
jaz še bolj spoznavam ga,
ker bridkost je preizkušnja,
bliže k Bogu me pelja.

Kadar greh me zapeljuje
in skušnjava mi preti,
Bog z menoj je in mi daje
več poguma in moči.

Naj viharji le hrumijo
in valovi naj besne!
Moja duša ne obupa,
Mirno v Jezusa le zre.

161

Sonce sije, z žarki greje
vsak predel tega sveta,
da narava vsa odseva
le podobo Stvarnika.
Vendar lepše in svetlejše
v srcu sveti, se blešči,
kadar moj Zveličar dragi
v njem kraljuje in živi.

Pripev: Krasno sonce Ti si nebeško,
sveta luč, o Jezus moj,
kjer si Ti, ni malodušja,
tema zgine pred teboj.

Vseh skrbi sem se otresel
in minljivih vseh stvari,
saj krasiš me, dragi Jezus,
s srečo večne radosti.
Ker si Ti z menoj, ves blažen
vsak trenutek pojem ti,
vsekdar te zvesto poslušam,
ker rešenje daješ mi.

Ti odrešil si me greha
in otel si smrti me,
ti zato darujem sebe
in z vsem srcem hvalim te.
Tvoja luč naj v mojem srcu
vsekdar prav svetlo gori
in odseva naj ljubezen,
ki jo izkazuješ mi!

162

Pri Bogu je varnost in mir,
On čuva me grešnih želja;
le On je zveličanja vir,
zavetje pred Knezom sveta.

Pripev: Moj Bog, moj Bog,
po tebi popoln bom postal;
moj Bog, moj Bog,
in večni bom raj dedoval.

Ker v Božjem zavetju živim,
puščice me ne pogode,
strahu se in zank ne bojim,
bolezni ne starejo me.

Mir svojim, o Bog, Ti deliš,
pošiljaš jim angele v bran,
nazadnje jih v raj preseliš,
ko končno napoči tvoj dan.

163

Nikdar še lepše misli
srce imelo ni,
da dom nam danes bliže je
kot kdaj v preteklosti.

Pripev: Bliže kot kdaj
domu sem zdaj;
tja do nebes več daleč ni,
kjer bomo srečni vsi.

Vsak dan sem bliže raju,
nebeškim angelom,
prestolu Vsemogočnega,
kjer bo moj pravi dom.

Še malo in bo minil
moj trnov, križev pot,
takrat ovenčal me doma
bo s slavo moj Gospod.

164

Glej, v Kristusovi ladji
je prostor zate še,
a kmalu bo odplula
v domovje sreče vse.
Za romarja spodbudno
vabilo to zveni,
da v ladji se še prostor
lahko dobi.

Pripev: Še prostor je, o pridi le
takoj sedaj,
prej ko odpluje ladja
v nebeški raj!

Še vedno Jezus čaka,
dovolj prostora je;
odplul bo v pristanišče,
kjer radost čaka te.
Prijatelje in drage
boš tamkaj srečal vse;
o pridi, dokler Jezus
še vabi te!

Zdaj ladja mirno plove
v domovje blaženo,
kjer večno harf glasovi
povsod odmevajo.
Nihče ne bo potrt več,
nesrečen in bolan,
ko ladja bo priplula
tja v svoj pristan.

165

Prav srečen sem, ker me ljubi moj Bog,
sina edinega dal zame je.
Lepšega stavka ni v Pismu nikjer,
kot je, da srčno Gospod ljubi vse.

Pripev: Srečen sem zdaj, ker me ljubi Bog,
ljubi me Bog, večno ljubi me Bog.

Kadar zaidem pa s prave poti
in me zadene nešteto nadlog,
nežni glas slišim v nesreči takrat:
»O, vrni se, saj te še ljubi Bog!«

Pesem najdražja na zemlji je tej,
da dragi Jezus zdaj ljubi me še.
Vsi prav glasno zdaj zapojte z menoj:
»To sreča je, da Bog še ljubi me!«

166

Sredi strašne burje pluje
ladja čez morje,
besni vali ji pretijo,
da jo potope.

Pripev: Glej, vrh ladje Jezus
svojim pravi zdaj:
»Nikdar ne pustim vas samih,
pripeljal vsa bom v večni raj!
Da, nikdar ne pustim vas samih,
pripeljal vas bom v večni raj!«

Vsak na ladji v strahu vpije,
kliče na pomoč,
ker brez Jezusa požrla
bo jih temna noč.

Kadar na življenjskem morju
boš omagoval,
Jezusa v pomoč pokliči,
zmago ti bo dal!

Da te reši pogubljenja,
tvoj križ nosil je;
stari jaz zato premagaj,
moško drži se!

167

Kadar se nevarno bliska
in močno povsod grmi,
ko trgajo se oblaki
in strašno vihar besni,
ko brez pomoči ostanem
in Lucifer mi preti,
mi Jezusov glas šepeče:
»Jaz s tabo ostal bom vse dni!«

Pripev: (: Ne, prav nikdar sam,
ne, prav nikdar sam.
Saj Jezus mi je obljubil,
da nikdar ostal ne bom sam. :)

Ko v solzni dolini zmanjka
tolažbe mi in moči,
Zveličar z obličjem svojim
temačno pot razsvetli.
Ko s smrtjo Sovrag preti mi
in tožit me odhiti,
mi Jezus spet zagotavljal:
»Jaz s tabo ostal bom vse dni!«

Na križu se žrtvoval je,
odpušča mi krivdo vso,
me vodi potrpežljivo,
prenaša z ljubeznijo.
O vem, da spet kmalu pride
v vsej slavi Zveličar moj,
takrat vseh težav bo konec,
ko zveste bo peljal s seboj.

168

Kristjan, zdrami se! Ukazuje Gospod,
z orožjem nebes brž na bojni pohod;
premagaj ovire, svoj tek dokončaj,
v vsem bodi junak, se skušnjavcu ne vdaj!

Pripev: Bodi junak, bodi junak
bodi junak!
Z Bogom boš zmagal vse.

Srce naj gori za Boga ti samo,
vse delaj rad zanj in mu služi zvesto!
Njegovim stopinjam le sledi povsod,
ker vsekdar v pomoč in tvoj ščit je Gospod!

Ne dvomi nikdar, je mogočen tvoj Bog,
On varuh je tvoj, te rešuje nadlog!
Nobene nevarnosti ti se ne boj,
saj vedno junak je največji s teboj!

169

Se ne bojim! Ti, Bog, si večna skala,
ki mi v vseh stiskah bo zavetje dala;
na tebi svoje upanje gradim.
Se ne bojim, se ne bojim!

Se ne bojim! Če burja piha vame,
nič vere in poguma mi ne vzame;
ker Ti me ščitiš, brez skrbi živim.
Se ne bojim, se ne bojim!

Se ne bojim! Saj laže vse prenašam,
če kot otrok za vsak nasvet te vprašam.
Ker s tvojo pomočjo vse naredim,
se ne bojim, se ne bojim!

170

Ti slediti, moj Zveličar,
srčno zdaj si le želim.
Ti me vodi s svojo roko,
Da se v svetu ne zgubim!

Pripev: Ti sledil bom, moj Zveličar,
vse življenje vsepovsod;
če bi vsi te zapustili,
jaz ti zvest bom, moj Gospod.

Vem, da pot je strma, ozka,
name pa Sovrag preži,
a ničesar ne bojim se,
ker z menoj si, Jezus, Ti.

Rad prenašal bom trpljenje,
vso sramoto in gorje,
saj si tudi Ti na križu
žrtvoval za mene vse.

171

Pogumno s Kristusom
pripravimo se vsi,
da v boju vse moči teme
lahko bi zmagali!

Ko omagujemo,
nam Bog moči je vir;
On zmagoslavno vodi nas
do zmage, v večni mir.

V svet smo poslani, da
ga z Bogom spravimo;
čeprav se Satan bo jezil,
nam Bog pomagal bo.

S tem ciljem hrabro zdaj
zedinimo se vsi,
da bi za Kristusov prihod
ta svet pripravili!

172

Gospod mi je luč, se nič ne bojim;
ko noč se stori, se njega držim.
Zvesto me varuje nesreč in gorja,
je moje zavetje ta luč iz neba.

Pripev: (: Gospod mi je luč,
mi daje moči
in vsekdar skrbno
nad mano bedi. :)

Gospod mi je luč, ko zajdem v temo,
da z vero si pot utiram lahko
in daleč v nebesih zagledam Boga,
ki vlada naravnim vsem silam sveta.

Gospod mi je luč, moč da mi za boj,
da zmagam lahko, je vedno z menoj.
Da ne bi omagal, me stalno bodri
in s svojo besedo mi vero krepi.

173

Pogosto pred nami je mrak
in vse težja in težja pot;
težave nam dušo teže,
nas Satan preganja povsod.

Pripev: (: Na skali je varnost in mir,
a ta skala je Jezus, Gospod. :)

Pogosto se dan zdi nam dolg
in vse težji je naš korak;
ko delo utrudi vse nas,
na skali počitek je blag.

Naj k skali se tej zdaj podam
z bremenom gorja in skrbi!
Le Ti si mi upanje vse
povsod na življenjski stezi.

174

Zveličar, pridi, da spoznamo,
kako si dober Ti pastir,
vse vodi na zeleno pašo,
ki iščejo življenja vir!
Da raste tvoja mala čreda,
gorečo vero Ti nam daj,
očisti nas vseh hib in grehov,
pripravi vse za sveti raj!

Iz grehov mnoge še prebudi,
ki so kamnitega srca,
in tistim, ki so ravnodušni,
podaj življenjskega duha!
Ti omehčaš lahko edino
ljudem zakrknjeno srce;
vsem Svetega Duha podari,
da zate bi živeli le.

Usliši zdaj vse naše prošnje,
duhovnik veliki neba,
saj Ti si glava, a mi udje
in tempelj Svetega Duha!
O naj iskrene vse molitve
pred prestol tvoj prihajajo,
naj bomo vsi aktivni udje,
ki svetu te oznanjajo!

175

Hrabra bodi, mala čreda,
in sovragov se ne boj,
ko te tare skrb in beda,
ne obupaj, hrabro stoj!
Kdor Boga se je oklenil,
zanj velja obljuba zdaj,
da je dobri Oče sklenil
dati vam kraljestva raj.

Pripev: (: Dobri Oče je že sklenil, :)
dobri Oče je že sklenil
dati vam kraljestva raj.

Tega pač ne pričakujte,
kar vam svet ponuja zdaj,
le za krono se bojujte,
ki ostane vekomaj!
Če vas pekla moč preganja
in ves svet se vam smeji,
naj o zmagi duša sanja,
večnosti se veseli!

O, le čakajmo zdaj njega,
ki nebo poslalo bo,
rešil nas bo vsega zlega,
dal nam večno slavo vso!
Kmalu rajska zarja vzide,
da razsvetli hrib in plan,
ko z nebes Zveličar pride,
vzide večne slave dan.

176

Dobro vse, dobro vse!
Koder vodiš me, Gospod,
varen, srečen sem povsod.
Dobro vse, dobro vse, dobro vse!

Dobro vse, dobro vse!
Prazen je sveta sijaj,
večen je le Božji raj.
Dobro vse, dobro vse, dobro vse!

Dobro vse, dobro vse!
Saj v kraljestvu svojem Ti
rajski dom pripravljaš mi.
In zato večno bo dobro vse!

177

Gospodov angel nas varuje,
se za našo stvar vojskuje,
v hudih časih vedno čuje
noč in dan.

Pripev: Ti steber ognjeni, steber oblačni,
vodi v tem življenju nas;
ti steber ognjeni, steber oblačni,
vodi nas v nebeški kras!

In če nevarnost nas obdaja,
nas od tebe ne razdvaja,
saj Ti z nami boš do kraja,
vekomaj.

Ko Golgota se bo končala,
večna sreča bo nastala,
krona rešenih sijala
večno bo.

178

On vodi me! — Se veselim
in v upanju sedaj živim.
V življenju tem tolažim se,
da Božja roka vodi me.

Pripev: On vodi me, On vodi me,
da, On, moj Oče, vodi me.
Zvesto sledil mu bom povsod,
ker dragi Oče vodi me.

Čeprav besne valovi vsi,
v življenjski burji pojem si;
ne tožim in ne jočem se,
ker Ti, moj Oče, vodiš me.

Ko se konča življenje to
in bo vse zlo izginilo,
življenja krono bom prejel
in Oče me bo k sebi vzel.

179

Glej, angel hodi blagi
po širnem svetu tem,
poslal ga Bog je dragi
(: v tolažbo vsem ljudem. :)

Z oči blag mir mu sveti
in poln je milosti,
zato zvesto mu sledi
(: vse tja do večnosti! :)

On vsekdar spremlja budno
v življenjskih burjah te
in pravi ti spodbudno,
(: da cilju bližaš se. :)

Ko upanje ti gasne,
takrat tolaži te,
noči napravlja jasne,
(: spreminja v dobro vse. :)

180

Zdaj romarji in tujci smo,
naš pravi dom v nebesih je;
tja priti si želimo vsi,
kjer v slavi raj nas čaka že.

Pripev: Preprosti stan imamo zdaj,
ker radi bi odšli že v raj.
Saj kmalu bo napočil čas,
ko Bog v nebesa vzel bo nas.

Da ne bi nas zapeljal svet,
njegovih šeg ne sprejmemo;
zaman nas vabi svetni čar,
ker nanj se ne oziramo.

Nikar ne godrnjajmo kdaj,
ko pride stiska, skrb, gorje;
saj kmalu bomo šli domov,
prenašajmo le z vero vse!

181

Ko komaj prenašam kdaj svoj križ,
Bog mi da več milosti;
ko val bi mi cilj rad premaknil,
Jezus morje pomiri.

Pripev: Od križa pač milost večja je,
Zveličar v nadlogah vodi me;
z Jezusom zdaj eno sva,
za roko držim se ga,
ker On pravo pot pozna.

Noben trn nikdar ne skeli bolj
kot je njega trnov splet,
grenkejšega keliha sploh ni,
kot ga spil je On za svet.

Z veliko ljubeznijo On me
spremlja in krepi povsod,
zato svoj križ nosim z veseljem,
druge vodim na to pot.

Gospodu je slavno slediti
iz doline solz, strahu,
iz teme sveta skoz oblake
v dom nebeškega miru.

182

Ko Zveličarjev zagledam
mili, ljubljeni obraz,
bom navdušen in presrečen,
ker bo minil greha čas.

Pripev: Kmalu mu v oči bom gledal
in poslušal glas njegov,
ko bo prišel v svoji slavi
in vse zveste vzel domov.

Motno le sedaj ga vidim,
mračno mi je še oko,
a kako se ves bleščal bo,
ko prišel z oblaki bo.

To bo radost in veselje,
to bo prave sreče raj,
ko se spolnijo vse želje,
se razcvete večni maj.

183

Dokler sem z Jezusom,
ki brani me pred zlom,
sta strah in skrb brez vseh moči,
ker vedno me krepi.

Pastir On dober je,
za ovčko briga se;
v zelenih krajih pase me
in daje mi vode.

Ko sonce otemni
in name lev preži,
se ne bojim, ker nad menoj
bedi Zveličar moj.

Zato zrem v tebe le,
o Jezus, moje vse,
saj vem, da Ti me rad imaš
in misli vse poznaš.

184

Tebi, Jezus, se zaupam,
v tebe upam le samo,
saj Ti milosti prepoln si,
s teboj imam nebo.

Pripev: Vedno se na to zanašam,
kar mi po Svetem pismu Ti svetuješ;
za svet le tebe Jezus, vprašam,
ker Ti vse znaš in veš.

Ti odpuščaš moje grehe,
brišeš mi krivice vse,
vodiš me po svoji stezi
vse bliže k sebi le.

Jezus, daj moči mi svoje,
da ti zvest bom vsepovsod
in priznal te bom pred svetom,
moj Stvarnik in Gospod!

185

Le naprej, le naprej,
mala čreda, napreduj!
Si svetilnice očisti,
zoper temo se bojuj;
luč življenja vedno išči,
trudi se živeti le po njej!
Le naprej, le naprej!

Srčno le, srčno le
se bojuj, da prideš v raj!
Vedno rasti v svoji veri
malodušne pa krepčaj;
sad obrodi mnogoteri!
Ker tesna so vrata, bori se
srčno le, srčno le!

Hrabro stoj, hrabro stoj!
Božji narod, stoj zvesto!
Naj le Sveti Duh te vodi,
ker je ozka pot v nebo;
len in mlačen zdaj ne bodi,
pusti vse smeti in se ne boj!
Hrabro stoj, hrabro stoj!

186

Dva pota sta in dvoje vrat
odprtih na stežaj,
a vendar le skoz ena je
mogoče priti v raj.

Pripev: (: Široka pot vse vodi v smrt,
le v smrt, le v smrt. :)

Prostorna vrata vse ljudi
s sijajem mamijo
in mnogo jih na zvit način
v pogubo zvabijo.

A tesna vrata, ozko pot
le malokdo pozna,
po njej zvesti potujejo
gor v pravi dom neba.

Pripev k zadnji kitici:
Večne smrti le Jezus reši nas
in nam življenje da,
če poslušni smo in ga ljubimo
zvesto iz dna srca.

187

Se bojuj za pravo vero,
Božja milost te krepi;
naj tvoj duh ne omaguje,
ko nevarnost ti preti!

Se bojuj, ker tesna vrata
in pot ozka vodi v raj;
tukaj bo zato ostalo
vse posvetno vekomaj!

Se bojuj zvesto do konca,
polovičnost pač ni dar,
daj Gospodu celo srce
v živo žrtev na oltar!

Se bojuj in budno pazi,
ker sovražnik tvoj ne spi;
neprestano čuj in moli,
da te v zanko ne dobi!

188

(: Kdo bo na Sion z nami šel? :)
tja Jezus vabi nas,
(: da z rešenci bi srečen pel, :)
ko sine zlati čas.

Pripev: Tja sedaj v naš raj,
da čimprej ga vidimo!
Le zato s pesmijo v nebo,
kamor Jezus vodi nas!

(: Oh, ko bi že prepeval tam :)
v tem zboru rešenih
(: in stopil tja v nebeški hram, :)
v dom sreče, blaženih!

(: Naš Jezus kmalu prišel bo :)
kot kralj nebeških čet,
(: bo zmagovalce vzel v nebo :)
in ves obnovil svet.

(: Ne bodo več nas mučili :)
trpljenje, smrt in strah;
(: Gospoda bomo hvalili :)
vsi s palmami v rokah.

189

Odprta vrata na stežaj
nas k Bogu vabijo,
za vstop pa skoznje treba je
ljubezen zbrati vso.

Pripev: Ker takšna vrata milosti
odprta tudi zame so,
zato ti, Bog,
naj večna hvala bo!

Če prednje stopi sam Sovrag,
da v beg bi nas pognal,
nam skoznje bo pomagala
moč, ki jo križ bo dal.

Zato prezira se ne boj,
ne roganja ljudi,
saj vse le kratka stiska je,
ki bolj te utrdi!

190

Varuj Bog vas, ko se zdaj
moramo ločiti,
varno On nas vekomaj
vse želi voditi!
On določil je tako,
da se spet vsi srečamo
če ne več v pozemskem kraju,
pa v nebeškem raju.

Varuj Bog vas vsepovsod,
kamor ste krenili,
varstvo daje vsem Gospod,
ki so zanj prosili!
On bo vodil vas in nas,
vse dokler ne pride čas,
da se znova bomo zbrali
in se radovali.

Varuj Bog vas v stiskah vseh,
ki vas doletijo,
ko skušnjave v hudih dneh
z vseh strani prežijo!
Ni več daleč tisti dan,
ko bo z grehom boj končan
in napoči čas rešitve,
ko ne bo ločitve.

191

Nam petje dneve lepša
in veseli srce,
s tem darom Bog nam lajša
skrbi in vse gorje.
Zato z veseljem pojmo
kot ptice žvrgole;
Skušnjavca se ne bojmo,
če srečno je srce!

Prepevajmo, ker petje
poveže verne nas
in vodi tja v zavetje,
v nebeški rajski kras!
Ko Božje posvečenje
prevzame srca vsa,
bo tudi vse življenje
vesela hvalnica.

192

Kam pa s palico ponoči greste romarji sedaj?
— Mi potujemo h Gospodu tja v obljubljen sveti raj,
tjakaj, kjer je dom naš pravi, vera vztrajno vodi nas,
in kjer Bog v nebeški slavi nam pripravlja rajski kras.

Mar si upaš, mala čreda, sama priti k cilju tem?
— Budne angelske nas čete spremljajo po potu vsem.
A pred nami Jezus hodi in krepi nas noč in dan
ter nas zanesljivo vodi gor v nebeški Kanaan.

Kaj, o romarji, bo z vami, ko prispeli boste tja?
— Tam nas čaka venec zmage in obleka svatovska.
Novo pesem bomo peli in slavili Stvarnika,
srečno vekomaj živeli, ker ne bo več Satana.

Ali na to pot kreniti smemo z vami tudi mi?
— Tudi vi ste dobrodošli, kar pridružite se vsi!
Z vero bomo vse zdržali, kar nas tukaj čaka še,
a nato pa kraljevali z Jezusom na veke vse.

193

O kakšna sreča, ko na kraju pota
zagledali nebeški bomo raj,
ko iz tujine bomo končno srečni
vrnili se v obljubljen, blažen kraj;
ko vsak bo zadnjič stresel prah z nog svojih
in potno čelo si obrisal bo,
ko vsak bo videl izpolnitev nade
in srečen bo odvrgel palico.

O kakšna sreča, ko v nebeški slavi
Zveličar nam naproti bo prišel
in blagoglasni angelski pozdrav bo
vseh zlatih harf v nebesih zadonel;
in ko odjekne: »Aleluja Bogu!«
slovesna hvalnica zveličanih,
in ko zagledali Očeta bomo,
to prava sreča bo vseh blaženih.

O kakšna sreča, ko bo vernik srečal
v nebeški slavi svoje drage vse
in se bo spomnil, da ne bo nikoli
ločitve več, ne bridke več solze.
Ko stvarstvo vse se bo v nebesih zbralo
in s hvalnico slavilo Stvarnika —
o kakšna sreča, ko se to izpolni
in bo prišel po nas Gospod sveta.

194

Ko trobenta bo zapela
in gospod nas zbere sam,
rešeni se snidemo v nebesih tam;
nas vse blažene vodilo
Jagnje bo na svatbo v raj,
kjer živeli srečno bomo vekomaj.

Pripev: Svidenje prekrasno!
ko pravične zbudil bo trobente glas.
Svidenje prekrasno!
da, prekrasno svidenje bo tisti čas.

Ko Gospodov angel reče,
da se čas dopolnil je,
in domov zveličani podajo se,
bo Gospod vsega vesolja
vodil jih v pripravljen raj —
prava radost se začela bo tedaj.

Z novo pesmijo slavili
bomo svojega Boga,
vriskali Gospodu vsi iz dna srca.
Z zlato harfo v svoji roki
bo igralo mu tedaj
milijarde svetih bitij vekomaj.

195

Kdo bo našel svoje drage
tam, kjer žalosti bo kraj;
ali bo oko uzrlo,
kogar je ljubilo kdaj?
Ali bomo našli svojce,
srečali prijatelje,
od katerih smo na svetu
morali ločiti se?
Da, tam verni bomo zopet
svoje drage srečali;
ker bo tam sam Bog med nami,
se ne bomo ločili.

O, kako bo čudovito
biti skupaj z Jezusom
in brez vseh nadlog živeti
ter imeti pravi dom!
Tam, kjer ulice so zlate
in stekleno je morje,
s harfami Bogu igrali
bomo nove hvalnice.
In zato bodimo zvesti,
ljubimo Boga srčno,
le po Pismu se ravnajmo,
pa prihodnost srečna bo!

196

Sodnik že sedi, odprte so knjige,
je tehtanje napočilo,
ko vse skrivnosti in vsa dela
ta sodba razodela bo.

Pripev: Ali na sodbi boš obstal,
si že pripravljen vstopiti?
Da ne bi kdaj obsodbe slišal,
ki jasna bo: »Prelahek si!«

Zdaj sodi se njim, ki v zemlji ležijo,
kmalu na vrsti bomo mi;
knjige spominske govorijo,
kar vpisali so angeli.

Usoden prišel je zate trenutek,
tvoja je stran odprta že;
kaj bodo rekle zveste priče,
ki so povsod te spremljale?

197

Ali snidemo se zopet
v slavi našega Boga,
kjer nas nič ne bo težilo,
saj tam sreča je doma?

Pripev: Kdo od nas, kdo od nas
bo prišel takrat v nebesa,
tja, kjer ni solza, gorja,
kjer so srečna srca vsa?

Ali najdemo vse drage
pri prestolu Božjem tam,
ki smo tukaj jih zgubili,
ko jih smrt je vzela nam?

Mar nas ne boli ločitev
ob slovesu z dragimi;
mar ne muči nas vprašanje,
bodo li zveličani?

Bomo videli tam brate,
čuli njihov znani glas?
Oh, kako želimo srčno
kmalu že ta zlati čas!

198

Kdo pride v zmagi nebeški dvor?
Kmalu že, kmalu že.
Kdo bo pozdravil tam rajski zbor?
(: Boš ti, boj jaz? :)
Kdo hodil po mestu bo vesel,
kdo bo pač z angeli v raju pel,
kdo bo tam gledati Kralja smel?
(: Boš ti, bom jaz? :)

Kdo rad končal bi pozemski boj?
Kmalu že, kmalu že.
Venec življenje prejel že svoj?
(: Bi ti, bi jaz? :)
Kdo bo užival nebes čistost,
kdo bo pozabil sveta bridkost,
kdo bo tam sužnosti greha prost?
(: Boš ti, bom jaz? :)

Kdo stopil k vratom prepozno bo?
Kmalu že, kmalu že.
Trkal bo, ko že prepozno bo?
(: Boš ti, bom jaz? :)
Kdo bo vse upanje zgubil tam,
ko bo zaslišal zanj glas neznan:
»Pojdi od mene, te ne poznam!«?
(: Boš ti, bom jaz? :)

199

Molitvena mi ura je
trenutek radosti;
Bogu lahko potožim vse,
kar mi srce teži.

Pripev: Kristusov bodri me glas:
»Moj otrok, tu sem jaz,
slišim tvoje prošnje vse
in olajšam ti gorje.«

Kako mi v srcu je lahko,
če v njem si, Jezus, Ti,
ki zame nekdaj si hudo
trpel na Golgoti.

Svoj mir deliš mi vedno Ti,
ko, Jezus, prosim te,
in novo hrabrost daješ mi
skoz žalost in gorje.

200

Čuj in moli, tvoja luč naj sveti!
Jezus naš, glej že hiti,
ker le tiste bo priznal za svoje,
ki jim luč svetlo gori.

Pripev: Čuj in moli, Jezus pravi,
čuj in moli ti vsak čas!
Kmalu nas On vse popelje
tja v nebeške slave kras.

Prav skrbno na svoje srce pazi,
ker hudobni duh ne spi;
on v besedah, mislih in dejanjih
skuša te vse dni, noči!

Hrabro se bojuj, goreče moli,
v vseh dolžnostih bodi zvest;
da na koncu bi prejel nagrado,
naj bo čista tvoja vest!

201

Božja cerkev, moli le,
se Bogu posveti,
daj srce mu, trudi se
zanj samo živeti!
Srca vsa naj Boga
molijo, častijo,
s pesmijo slavijo!

Ko molitve naše se
dvigajo v višave,
do Boga dospejo vse
kako vonj dišave;
iz srca čistega
vedno so Gospodu
našemu pogodu.

Noč in dan molite vsi!
Bodite hvaležni,
da po Božji milosti
ste dobrot deležni!
Blagoslov vedno nov
se na nas izliva,
ko je vera živa.

202

Vodi me, o dragi Oče,
skozi zapuščeni kraj;
sam sem slab, a Ti močan si,
pa zato moči mi daj!
Hrani z mano, hrani z mano
(: me v puščavi vedno zdaj; :)
hrani me, hrani me v puščavi zdaj!

Daj mi vir vode življenja,
da iz skale pijem jo,
in z ognjenim svetlim stebrom
noč preženi mi temno!
Zaklonišče, zaklonišče
(: naj oblačni steber bo; :)
za moj ščit naj oblačni steber bo!

Skozi Jordan Ti me vodi,
grehe mi odpusti zdaj
in kot zvestega me sprejmi
tjakaj v kanaanski raj!
Hvalospeve, hvalospeve
(: v njem ti pel bom vekomaj; :)
hvalnice v njem ti pel bom vekomaj.

203

Posveti me, Jezus, ljubezni daj več,
daj misli mi čiste, duhovni daj meč;
več upanja v stiski, prepričanja moč,
več vneme za službo, da vernik bom vroč!

Bog, daj mi zvestobo, daj zmernosti vir,
pogum za resnico in blažen svoj mir;
srce daj sočutno, ljubezni daj žar,
da mi potrpljenje, daj vere mi dar!

Daj krotko srce mi, daj budno mi vest,
da sveto razumnost, krščansko zavest;
daj solze sožalja, ponižnost srca,
daj svojo pravičnost in moč mi Duha!

204

Jezus, vsekdar vodi me
in me spremljaj vsepovsod,
ker nevarnosti preže
in je strma, ozka pot!
Ko me tarejo skrbi
in preganja Satan me,
srčne čuj molitve mi,
da ne bom izgubil se!

Pripev: Ker je ozka pot, skrbno
Ti me vodi za roko
in moči mi nove daj,
da prišel bom k tebi v raj!

Od bridkosti, žalosti
so solze mi še v očeh;
prosim te, pomagaj mi,
daj svoj mir mi in nasmeh!
Dal si mi zapovedi,
da spoznal vsak greh bi svoj;
tudi Pismo dal si mi,
da bo svetovalec moj.

Naj življenje večno še
bolj spoštujem kot do zdaj,
naj vsak dan bolj ljubim te
in posnemam tvoj značaj,
da, Gospod, ko boš prišel
s svojim spremstvom, z angeli,
bi še mene k sebi vzel
skupaj z vsemi svetimi!

205

Na delo, noč prišla bo —
s svitom začnite že;
delajte od mladosti,
preden pozno je!
Pojdite vsi na delo,
dokler dan traja še,
takrat, ko noč stori se,
dela konec je!

Na delo, noč prišla bo —
poldan že vabi vas;
Jezusu posvetite
ves svoj prosti čas!
Delajte z vso resnobo,
se ne izmikajte,
takrat, ko noč stori se,
dela konec je!

Na delo, noč prišla bo —
sonce zahaja že,
mlačne brž pritegnite,
dokler svetlo je,
da v zadnjih bi trenutkih
koga še rešili;
takrat, ko noč stori se,
ni več milosti.

206

Sej že takrat, ko se dan zbudi,
in sej, ko sonce opoldne žari,
sej še zvečer, ko utrujen si,
sej tudi sredi temne noči!

Pripev: Sej le, ko dan je in sej, ko je noč,
sej le, čeprav že zapušča te moč;
četudi žetve ne vidiš zdaj,
boš jo pa videl, ko prideš v raj.

Dasi med trnje kaj padlo bo,
poleg poti, na kamnito zemljo,
ga nekaj še zaduše skrbi —
na dobri zemlji sad obrodi.

Sej le sedaj, ko je setve čas,
njim, ki žele evangelija glas,
vsem, ki trpijo še v grehu zdaj,
da jim zasije življenje, raj!

Ko seješ, dasi uspeha ni
ali pa kadar si solznih oči,
z upanjem sej le in z vero vso,
da žetev dala nagrado bo!

207

Kdor zdaj z jokom seje, bo vesel ob žetvi,
ki se je v nebesih vsi radujejo;
kogar Bog pošilja, seje dobro seme,
s pesmijo ob žetvi nosil snope bo.

Pripev: (: Nosil snope boš,
nosil snope boš,
nosil svoje snope
s petjem boš takrat! :)

Sejte po planinah, kjer so redke njive,
po vaseh in mestih sejte vsepovsod;
že je malo časa še ta hitro mine,
z delom pohitite, bo prišel Gospod!

Dasi setev v srca sada ne obeta,
ker je zemlja pusta s trnjem vsepovsod,
nekaj zrnja padlo bona dobro zemljo,
kjer nam sad stoterni dal bo naš Gospod.

Sejmo vedno seme, ki ga Bog nam daje,
skrbno čas rabimo, sušni dnevi so!
Zvestim je sejalcem blagoslov obljubljen,
a za vsak požet snop nas nagradil bo.

208

Še bo treba se potiti,
žrtvovati in solziti,
preden setve konec bo.
Ko potrtost nas prevzame,
da brez volje kdo postane,
pokrepča nas Bog z močjo.

Vsako delo bo minilo,
ko zvečer se bo stemnilo
in bo konec romanja;
kmalu Jezus zopet pride,
da se s svojo čredo snide
in v svoj raj jo odpelja.

Pravi vernik vse prenaša
in se na Boga zanaša,
kot Zveličar to uči.
Vsi se srčno zdaj ljubite,
hrabro malo še zdržite,
pa bo kraj težke poti!

209

Pošiljam vas na delo v svoj vinograd,
jaz, Jezus in Gospod;
ponovno vam pooblastilo dajem,
da pričate povsod.
Pogumno zdaj na delo pojte,
nasprotovanj se nič ne bojte!
Čeprav vam Satan bo oviral pot —
pošiljam vas jaz, vaš Gospod.

Pošiljam vas, naj moč Duha vas spremlja
v zveličanje ljudem,
da bi ves svet po vas za mene zvedel,
da Bog mogočni sem.
Vam pravočasno dam besede,
ki mnoge rešijo naj zmede
in jih pripeljejo na pravo pot —
pošiljam vas jaz, vaš Gospod.

Pošiljam vas, da bi nekoč vas mogel
voditi v večni mir,
da vekomaj uživali bi večnost
in žive vode vir.
Kot slava Stvarnika obdaja,
tako vas čaka krona raja;
tu boj in križ, tam sreča vsepovsod —
pošiljam vas jaz, vaš Gospod.

210

Sam Jezus nam je po učencih rekel:
Pošiljam vas zdaj v zrelo že polje,
dovolj za vas je dela še ostalo,
na žetev brž, vsi delat pojdite!
Še malo, pa se bom k Očetu vrnil,
medtem ko delo ni opravljeno,
in prav zato sedaj ga vam nalagam,
pri tem vam Sveti Duh pomagal bo.

Vsi za Boga pogumno delat pojte,
še mnogi radi bi rešili se!
Nestrpno vas že čaka zrelo polje,
da v žitnico pšenico spravite.
Čeprav vam greh in svet pretita s smrtjo
in Satan trnov venec plete vam,
ne bojte se, saj to ni vaše delo,
Bog z vami je, vaš trudi ne bo zaman!

Ker kličeš me, bom šel na tvoje delo
in rad za bližnje bom se žrtvoval;
da ne bi bil za njih kri odgovoren,
bom tvoje naročilo spolnjeval.
Nič več za svet, le zate zdaj bom delal,
nevidno naj življenjski cilj bo moj;
zato krepčaj me v urah preizkušnje,
da vsekdar bom marljiv služabnik tvoj!

211

Za tvoje delo, o Gospod, se ne bojimo mi;
ker tvoje je, ne more ga nihče uničiti.
Pšenična zrna vsa zato, še preden vzklijejo lahko,
umreti v zemlji morajo in dasi v njej razpadejo —
v tej zemljici življenje se rodi.

Vse to si zdržal tudi Ti na poti v večni raj;
po isti stezi vodiš vse, ki verni so ti zdaj.
Če zate križ prenašamo, naj s tabo tudi vladamo;
nas vodi v svojem delu Ti, četudi smrt nas doleti,
gor v slavo vso, v nebeško slavo vso!

Še Ti umrl si in spet vstal prav vsem v zveličanje;
oživi mnoge še tako, jim vrni upanje!
O pošlji blagovest v vsak kraj, vsem delavcem duha krepčaj!
Da te ljudje spoznajo vsi, zvesto želimo delati
zdaj v službi tej, zdaj v sveti službi tej.

212

O, zakaj ste še brez dela,
ko Bog išče delavce,
a v tem svetu mnogim dušam
zadnja ura bije že?
Jezus vas goreče vabi:
Brž zdaj delat pridite;
za zveličanje tem svetu
v moj vinograd pojdite!

Pripev: Zdaj vsi složno v Božje delo,
zrelo polje čaka nas;
vsaka duša naj zasliši
Božje blagovesti glas!

Hrabro sejmo dobro seme,
s solzami zalivajmo,
a Gospod bo dal, da zraste
in da sad rodilo bo!
Z vero pojdi, mala čreda,
v vsako mesto, v vsako vas;
delavcev povsod še manjka,
bliža pa se žetve čas!

213

Za žetev prišel zdaj je skrajni čas,
saj zrela pšenica že čaka nas.
Goreče in hrabro vsi pojdimo,
Gospod vse nas kliče na delo to!

Pripev: Kdo bi na žetev rad odšel
in za zvesto delo blagoslov prijel?
O kdo v pomoč bo prišel zdaj nam?
Že dolgo vse kliče Jezus sam.

Poglej, da že bela vsa polja so
in mnogi Gospoda že iščejo;
ker žanjcev je malo, o pridi ti,
sicer bo zgubljenih precej ljudi!

Vsi srpe vzemite in žanjite
in vse žito v žitnico spravite!
Gospod bo nagrado vsem žanjcem dal,
a hlapce nezvesto bo kaznoval.

214

O rešimo mnoge, ki tavajo v temi,
naj luč k njim prodre in razsveti vsak kraj!
O čujte te vzdihe iskalcev resnice,
ki radi bi našli stezo v večni raj!
Vsi k luči hitijo in v raj si želijo —
svet čaka poslance miru in življenja,
mazila za rane in srčna trpljenja.
K njim pojdi še ti in jih z Bogom spoznaj.

Globoko pogreznjeni v zmote poganstva
zdaj mnogi po luči nebes koprne;
ker zmot in prevar bi se radi rešili,
na nas za resnico obračajo se.
So žejni resnice in lačni pravice —
na pot, ki v raj vodi, želijo stopiti
in večno življenje si zagotoviti,
pa vabijo nas, naj obiščemo vse.

Svetlo naj gorijo vam luči ponoči,
ko boste krenili na delo v vsak kraj!
Bog tem čudovito nagrado pripravlja,
ki so posvetili tej službi se zdaj.
Zato vsi veselo zdaj pojte na delo! —
Vsi kraji na svetu po vas hrepenijo,
in si posvečenih poslancev želijo,
ki jih bi pripravili za večni raj.

215

Božji poslanci, zdaj žet pojdite,
žito je zrelo, je belo polje;
znamenja razna naznanjajo že,
da poslednja žetev že začela se je!

Pripev: O, prosite vsi Jezusa,
naj vam pomaga pri žetvi sveta!
Žito pospravite zdaj v žitnice,
ker Gospod prihaja k obračunu za vse!

Dela je mnogo, a kratek je dan,
žet naj gre vsakdo, ki Bogu je vdan;
kdor pa že žanje, vse kliče željno,
naj čimveč bi žanjcev na pomoč mu prišlo!

Kadar pospravljen še zadnji bo klas,
v slavi Zveličar prišel bo po nas
in bo nagradil zveste žanjce vse,
ki zdaj oznanjujejo njegovo ime.

216

Krasno sveti Božja milost
iz višave svetu tem;
tudi naše vse življenje
naj bo lučka vsem ljudem!

Pripev: Naj gorijo majhne lučke,
naj žarijo vsepovsod,
da še mnogi tavajoči
k Jezusu bi našli pot!

Ker večini je prihodnost
vsa zagrnjena v temo,
zdaj po naših lučkah v strahu
mnogi se ozirajo.

Naj svetlo gori vam lučka,
daj ji, Bog, vso svojo moč,
da zaradi slabe lučke
kdo zgubljen ne bo nekoč!

217

V bela polja vsepovsod
Jezus kliče delavce,
ker še mene rabi zdaj:
»Tukaj sem, le pošlji me!«

Pripev: Zdaj doma ne smem ostati,
ker mi Božji glas je znan;
brž na delo moram iti…
v zrela polja sem poslan.

Jezus vabi vernike:
»Žetev se začela je!«
Izgubljene reševat
vsi zdaj pojdimo v polje!

Dela še veliko je,
mnogo duš še čaka nas;
delajmo marljivo vsi,
pohitimo, še je čas!

218

Za Jezusa zdaj delaj,
to vredno truda je!
O ne pozabi,
da Bog te rabi;
ne zmikaj delu se!
Žrtvuj čas svoj,
ob strani več ne stoj!

Pripev: (: Za Jezus zdaj delaj, :)
dokler te rabi še!

Za Jezusa zdaj delaj!
To slavna služba je;
saj v Božje polje
gre rade volje,
kdor spreobrne se.
Bog je s teboj,
ti nisi sam in svoj.

Za Jezusa zdaj delaj,
dokler še traja dan!
Sveta ne ljubi,
se zanj ne trudi —
Bogu le bodi vdan!
V življenju zdaj
mu prvi prostor daj!

219

Obljubo dal nam Kristus je:
»Ko blagovest vsem javite,
v kraljestvu svojem pridem spet,
da obnovim ves svet.«

Pripev: (: Res lepo takrat nam bo, :)
ko Jezus prišel bo nazaj
in Zemlja spet bo raj.

Od mrtvih zvesti vstanejo,
v nebesa z njim odidejo,
a Satan pa za tisoč let
bo zvezan in ujet.

Ko sveto mesto bo prišlo,
iz grobov grešni vstanejo,
za grehe kazen prejmejo
in v ognju zginejo.

Zveličanim cvetel bo maj,
ko smrti in solzam bo kraj;
nikogar mučil greh ne bo,
ko staro bo prešlo.

220

Jezus resno zdaj vprašuje:
»Kdo šel delat zame bo?
Žetve čas je že napočil,
bele njive čakajo!«
Zdaj z molitvijo gorečo
pridite na žetev vsi!
Dolgo že Zveličar kliče,
ker dovolj še žanjcev ni.

Pripev: Bog vabi te, odzovi se,
ker precej je dela še!
Mar bi zdaj počival rad,
ko ljudem preti propad?

Jezus resno vse vprašuje,
ki so še brezposelni:
»Kaj postopate brez posla,
mar vam nič do dela ni?«
Blagoslov že zdaj vse čaka,
ki na žetev bodo šli,
a nagrada, če do konca
bodo pridno delali.

Jezus resno vse vprašuje:
»Kdo na delo zdaj bo šel
in kdo rad bi brez mrmranja
zrelo žito vdano žel?«
Tudi tebe Jezus vabi,
več ne izgovarjaj se,
saj zato te vzel je v službo,
da zdaj zanj žrtvuješ se.

221

Nam večkrat je življenje
temačno in pusto,
kot da smo izgubili
ljubezen, vero vso.
Naenkrat ravnodušni
do vsega v cerkvi smo;
kar s trudom smo dosegli,
nič več ne cenimo.

Pripev: Drži z Bogom molče,
kot On hoče, vse gre;
naj bo dobro ali zlo,
v blagoslov vse ti bo!

Čeprav se zdi nam včasih,
da prazno je srce
in da življenje večno
nedosegljivo je;
vendar ne pozabimo,
da vsak v preskušnjah zve,
kako močan je v veri,
kaj v srcu skriva se.

Brezbrižno več ne stojmo,
ko zadnji že je čas,
brž pridimo h Gospodu,
dokler še vabi nas!
So mnogi že zgubljeni,
vsem večna smrt preti,
zato ne stojmo mirno,
še čas je milosti!

222

Zemljo obdaja še tema
in mrak pokriva narode sveta;
kjer Satan zvito mnogim vlada še,
časti malike v zmoti še srce.

O Luč življenja od Boga
nam zdavnaj zanje dana je bila.
Se mar zato še mnogi mučijo,
ker časa zanje nam je zmanjkalo?

Z besedo Božjo pojdimo
k njim, ki otožni in nesrečni so,
da bi puščava razcvetela se
in mnogi našli bi zveličanje!

223

Že skrajni je čas za delo sedaj,
zato se takoj v vinograd podaj!
Ko burja zažene prestrašen hrup svoj,
z nebes ti glas pravi: »Povsod sem s teboj!«

Čeprav vse steze ti kdaj skrije mrak,
le pojdi naprej kot pravi junak!
Nikar žalostink, temveč hvalnice poj,
saj Jezus ti pravi: »Povsod sem s teboj!«

Ko Satan ti kdaj grozi in preti,
te spravlja v obup in vero hromi,
se bori pogumno in nič se ne boj,
le upaj v obljubo: »Povsod sem s teboj!«

224

Ne izgovarjaj se,
ko rabi te Gospod,
ker dela dosti je,
za tebe vsepovsod!
Že večkrat slišal si
vabilo iz nebes:
»O pridi zdaj še ti
in delaj prav zares!«

Pripev: Pridi le, ne izgovarjaj se!
Pridi le, Zveličar vabi te!
Ne izgovarjaj se,
le reci »Tukaj sem!
Zveličar, pošlji me,
rad zate delat grem!«

Ne izgovarjaj se
in ne odlašaj zdaj,
ker mnogi v svetu še
želijo priti v raj!
Posveti delu se,
zvesto opravljaj ga,
dokler še rabi te
Odrešenik sveta!

225

Glej, listje le na tebi je —
se Jezus žalosti.
Mar mlačen v veri si tako
in malo ljubiš ga samo,
si brez gorečnosti,
da listje le ti zraslo je?

Glej, listje ti rodila le
življenjska setev je.
Te je zalival, negoval,
stoterni sad pričakoval.
Brez sada ti gorje,
ker listje le ti zraslo je!

Mar ne bojiš ti sodbe se,
ki vodil jo bo Bog,
ko bo za sad nagrado dal,
ničvredno listje pa sežgal.
Ostal boš praznih rok,
če listje le ti zraslo je.

226

Glej v nebeški tej višavi
zvezde tri migljajo tam,
lijejo po vsej nižavi
mir presladki v srca nam.
Prva zvezda milo sije,
noč nikdar je ne zakrije;
vsak te zvezde ne uzre,
(: z vero jo zagledaš le! :)

Če pa iščeš drugo zvezdo,
si najprej poglej v srce
in na križ, pa ti bo jasno,
kaj v nebesa vleče te!
O, ljubezni nežna sila,
ki z nebes je k nam stopila,
njena moč poživlja zdaj
(: in vse vodi k Bogu v raj. :)

Ko še v zibelki otrok je,
upanje ga že bodri
in ga spremlja vse življenje,
dokler v Bogu ne zaspi.
In zato lahko veselo
vsak opravlja svoje delo;
ko pa vse narobe gre,
(: zvezda ta tolaži vse. :)

227

Kdor vse premaga, bo z drevesa jedel
ki tam v nebeškem raju zeleni;
smrt in trpljenje sta vso moč zgubila
nad tem, ki za Boga zvesto živi.
Dajal za hrano bo svojo mano
(: njemu, ki vdano mu je sledil. :)

Kdor vse premaga in živi po veri,
nad njim smrt druga nima oblasti.
Božje obličje bo presrečen gledal
in veselil se neminljivosti.
Po končni zmagi mu Jezus blagi
(: bel kamen dragi podaril bo. :)

Jezus, pomagaj mi v največjem boju,
da zmagam sebe samega lahko
in ne oziram več se na minljivost,
temveč nebesa so moj cilj samo!
Naj vsak greh zmagam, želje premagam
(: in ne omagam pred ciljem zdaj! :)

228

Ko ti križ kdaj pretežak je,
le v veri stoj!
O, nikar ne pritožuj se,
le v veri stoj!

Pripev: Prav veselo svoj križ nosi,
le v veri stoj!
Za Gospodom vdano hodi,
le v veri stoj!

Ko te muči kdaj bolezen,
le v veri stoj!
Poj Bogu, ker je ljubezen,
le v veri stoj!

Ko življenjski boj je strašen,
le v veri stoj!
Bodi srčen, ne pa plašen,
le v veri stoj!

229

Po veri se Boga držim,
nihče mi ga ne vzame;
čeprav na svetu še živim,
svet nima cene zame.
Na tebe gledam, moj Gospod,
(: zaman grozi mi grešni rod, :)
ker vem, da me varuješ.

Življenjski boj le kratek je,
a krasna je nagrada;
neskončna sreča čaka me,
kjer vsa pravičnost vlada.
Ti zame žrtvoval si vse,
(: zdaj v svojo slavo vodiš me, :)
se ne bojim ničesar.

Gospod, usmeri moj pogled
od ničevosti zemlje
v nebesa, kjer je prestol svet,
tja ozka steza pelje!
Ker svet in svetna slava vsa
(: začasna in minljiva sta, :)
živim v nebesih z vero.

230

Veruj, veruj ti vse dni,
tudi, če močno grmi;
ko se v srcu lomi vse,
Jezus pravi: »Veruj le!«

Pripev: Trdno verujem povsod,
kar mi praviš Ti, Gospod,
V svojem srcu čujem glas:
»Veruj, veruj slednji čas!«

Razsvetljuje mi srce
Duh nebeške slave vse,
ki pomoč vso daje mi
po besedi: »Veruj ti!«

Prav veselo romam zdaj
v čudoviti Božji raj;
med potjo me On hrabri,
ko mi pravi: »Veruj ti!«

231

Človeški razum in znanost sveta
brez lastne poti sta še do Boga;
še romar na svetu pot pravo zgreši,
če vero zavrže, da Bog vse stori.

Ko burja divja, boječe srce
pozabi lahko, kar Bog dal je že;
ko dvom tvoj te muči in žalost teži,
takrat se brž spomni, da Bog vse stori!

Ko svetne skrbi izmučijo te
in kadar bojiš prihodnosti se,
na Golgoto le se v molitvi ozri,
saj v Pismu ti piše, da Bog vse stori!

232

Vsak, kdor v Jezusu mir najde,
neizrečno srečen je;
s prave poti več ne zajde
in za svet ne zmeni se.

Na življenja ozki poti
On ga vodi za roko;
vdano za Gospodom hodi
in ga hvali radostno.

Vseh življenje je presrečno,
ki v Boga zaupajo,
prosto grehov je za večno,
dvomov pa ozdravljeno.

233

Z zaupanjem ti stopi
pred svojega Boga,
potoži mu težave
in vse skrbi srca!
Povej mu vse preprosto,
prav nič se ga ne boj;
če hočeš, da te reši,
priznaj vsak greh mu svoj!

Dobrot se vseh spominjaj,
ki dar so od Boga,
srce pogosto zanje
naj hvalo šepeta!
Vse daje nam v življenju,
za stvarstvo vse skrbi;
če z vero prideš k njemu,
z močjo te poživi.

234

Daleč, glej, v tujini tam,
v Babilonu zlem,
Daniel bori se sam,
da zvest ostal bi v vsem.

Pripev: Bodi zvest Gospodu,
vsepovsod vsak dan;
a v težavah se ne boj,
temveč pričaj zanj!

Kakor Daniel nekoč
hrabro bori se;
Bog ti vsekdar je v pomoč
ne vdaj skušnjavam se!

Božje le zapovedi
hrabro izpolnjuj
in kot Daniel vse dni
jih z zgledom oznanjuj!

235

Duša, kadar si v nadlogi,
se osloni na Boga!
On k popolnosti te vodi
skozi stiske in gorja.

Pripev: Ne opešaj sredi stiske,
veruj, kar veleva ti;
kar On hoče, vse zgodi se,
le zaupaj vanj vse dni!

Naj te nikdar ne premaga
temnih dvomov lažni glas;
Jezus, ki je naša zmaga,
je to pot utrl za nas.

Kar pogosto te še muči,
je le tvoj sebični »jaz«;
od Zveličarja se uči,
ki je vse prestal za nas!

Vse zavrzi, kar dvom zbuja,
Jezusa okleni se!
Svojo roko ti ponuja,
da pogube reši te.

236

Da imam modrost in znanje,
kar učeni svet ima,
in da morem še spoznati
vse načrte Stvarnika —
kljub temu bi brez ljubezni
vse le ničevost bilo
pred Gospodom, ki mu znane
tudi skrivne misli so.

Da imam prekrasne dvore
in vse spretnosti poznam
ter kot slavni serafini
še srebrni glas imam,
naj celo sem na prestolu
in brezhibno govorim —
če sem brez ljubezni prave,
kakor počen zvon brnim.

Z večjo vero od očakov
in prerokov da slovim,
vse imetje dam ubogim
in kot žrtev še zgorim;
naj vse to je z dobro voljo,
je resnica vendar le,
da brez bratovske ljubezni
je pač ničevost prav vse.

237

V ljubezni vsi smo srečni,
nam razvedri duha,
vse nas prijazne naredi,
edini srca vsa.

Pripev: Srečni smo kot otroci Božji,
srečni smo, ker nas ljubi Bog.
V ljubezni vsi smo srečni,
nam razvedri duha,
vse nas prijazne naredi,
edini srca vsa.

Še mnogo je nesrečnih,
trpijo dan in noč,
ljubezen pa priganja nas,
da gremo jim v pomoč.

Veseli pred Gospodom
in greha rešeni
zdaj radostno prepevamo
v ljubezni srečni vsi.

238

Srce s srcem zdaj združite,
v Bogu iščite miru,
vso ljubezen posvetite
svojemu Zveličarju!
On je glava, a mi udje,
On je luč, ki v nas gori,
On Učitelj, a mi bratje,
On je naš, njegovi mi.

Pridite in obnovite
z Jezusom zavezo zdaj,
Rešeniku prisezite
vso zvestobo vekomaj!
Če ljubezenski verigi
manjka trdnosti, moči,
morate Boga prositi,
da jo sam vam utrdi.

Tudi nas tako zedini,
kakor Ti z Očetom si,
da se bomo vsi ljubili
in da eno bomo vsi!
Vžgij ljubezen v cerkvi svoji,
da spoznal lahko bi vsak,
da smo mi učenci tvoji,
Ti pa naš Učitelj drag!

239

Čudovita prednost je
s Kristusom združiti se,
v krogu bratov in sestra
hvaliti Zveličarja.
Od vseh nas se sliši glas:
»V Kristusu sem rešen jaz!«
A z vezjo Duha smo vsi
med seboj sorodniki.

Zdaj ljubezen Jezusa
nam priganja srca vsa,
da slavimo srčno vsi
ga za dela milosti.
Naj po nas ves svet povsod
najde zveličavno pot;
saj je sloga znamenje,
da Zveličar z nami je!

Slava naj Bogu doni
za dobrote milosti,
ki po Sinu jih deli
nam po poti k večnosti!
Vodi s krepko nas roko
v domovino blaženo.
Hvala naj za milost vso
zdaj in v večnosti mu bo!

240

Bog je ljubezen,
me zla je rešil;
Bog je ljubezen,
On ljubi me.

Pripev: Zato ponavljal bom:
Bog je ljubezen,
Bog je ljubezen,
On ljubi me.

Z okovi greha
sem bil zasužnjen,
z okovi greha
umiral sem.

Poslal je Sina
Odrešenika,
Poslal je Sina,
da reši me.

Me je poklical
z besedo svojo,
me je poklical
v zveličanje.