Pandemija, svoboda vesti in duhovništvo vseh vernikov

Avtor: Nicholas Miller, Lake Union Herald

Pogled adventističnega učenjaka na cepljenje in protestantske meje posameznikovih pravic

Po internetu krožijo številni videoposnetki, ki naj bi posredovali ”strokovno” razumevanje virusa covid-19 in pomanjkljivosti ali celo nevarnosti cepiv. Ti “strokovnjaki” imajo včasih takšno ali drugačno zdravstveno izobrazbo, saj gre za medicinske sestre, zobozdravnike, kirurge, kardiologe, zdravnike funkcionalne medicine itd., skoraj nikoli pa za medicinske strokovnjake s področja virologije, epidemiologije ali cepiv. Kljub svojim omejitvam jih ni sram povedati, zakaj je njihovo znanstveno razumevanje te zadeve bistveno boljše od ameriškega Centra za nadzor bolezni (CDC), Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) in državnih zdravstvenih agencij; pogosto slišimo, da tem ustanovam ni mar za pravo znanost.

Z ozirom na pomanjkanje ustreznih kvalifikacij in izkušenj teh poročevalcev ste lahko upravičeno skeptični. Vendar teh “strokovnjakov” to ne bo odvrnilo od pridiganja opomanjkljivostih svetovnih, nacionalnih in državnih medicinskih in farmacevtskih strokovnjakov o resnični naravi, poteku in zdravljenju virusa covid-19.

Ves ta scenarij bi bil smešen, če bi šlo za črni humor in ne za dejstvo, da toliko naših sodržavljanov in članov cerkve v teh domnevnih strokovnjakih vidi Davidu podobne junake covid zgodbe. Menijo, da so pogumni govorci resnice, ki se spopadajo z zlobnimi Goljati sodobnega medicinskega, industrijskega ali vladnega sistema tega sveta.

Kaj se dogaja v tem zastrašujočem svetu hudih dezinformacij, paranoje in čislanja ekscentričnih in donkihotskih anti-junakov? Dejavnikov je veliko, primarni pa je globoko nerazumevanje in napačna uporaba protestantskega načela duhovništva vseh vernikov in pravice do zasebne presoje v zadevah verskega prepričanja. Na to temo sem napisal doktorsko dizertacijo in potem objavil še knjigo. V njej sem sledil razvoju vesti od Lutra, preko oporečniškega protestantizma, do oblikovanja ameriške Listine o temeljnih pravicah in Prvega amandmaja.

To pomembno načelo protestantizma, ki je postalo temelj svobode vesti in svobodnih cerkva, je bilo sprevrženo v nekaj, kar nikoli ni bilo mišljeno – v malikovanje sodobnega, avtonomnega posameznika kot potencialnega strokovnjaka na vseh področjih, katerim se posveti, pa naj bodo posvetna ali verska. Lutrova zamisel je imela tako individualne kot skupnostne elemente. Res je, da smo Božji duhovniki in odgovorni za svojo vest, toda kot takšni smo del duhovništva vseh vernikov. Z drugimi besedami, z zavračanjem papeške oblasti nad krščansko cerkvijo, Luter ni mislil ustanoviti cerkve s tisoč ali milijon papeži. Namesto tega se je avtoriteta verske skupnosti s papežev, kardinalova, škofov in duhovnikov preselila na celotno skupnost vernikov.

Ta skupnost, ki deluje usklajeno in skupaj proučuje Sveto pismo, bo dosegla soglasje o temeljnih verovanjih cerkvene skupnosti, pri čemer jo bo vodil Sveti Duh. Posameznikova vest je še vedno pomembna, vendar je končno zaščitena s svobodnim združevanjem v skupnosti: če se ne strinjate s sprejetim soglasjem te skupnosti, jo lahko zapustite in najdete drugo. Nimate pravice vsiliti svojega individualnega pogleda drugim; skupina lahko s soglasjem ustvari sistem splošno sprejetih prepričanj.

Lutrov koncept je zajemal tudi vlogo služb, vodilnih položajev oziroma avtoritet, ki jih zasedajo osebe, ki so nadarjene, poučene in usposobljene za opravljanje določenih funkcij v prid skupnosti. Te osebe niso bile duhovno boljše od drugih; za zasedanje teh vlog so bile usposobljene na način, na katerega večina ni bila. Čeprav so bili v duhovnem smislu vsi !duhovniki”, ni bilo mišljeno, da bi vsi služili kot pastorji ali starešine. Na ta mesta so bili postavljeni ljudje, ki so za to usposobljeni in nadarjeni.

Lutrov nauk o duhovnih zadevah je odmeval tudi v posvetnem svetu družbenih in političnih odnosov. “Od Boga postavljeni” kralji ne bodo več vladali samo zaradi tega, kdo so. Na neki način smo vsi politično enakopravni. Vendar to ne pomeni, da bomo vsi vladali v enaki meri. Namesto tega ima vsak sposoben posameznik pravico odločiti, kdo ima znanje in sposobnosti vladati. Seveda so bili ustanovljeni tudi drugi vodilni položaji in službe, vključno z uradniki in uslužbenci, ki skrbijo za javno blaginjo ter zdravje in varnost.

Ali ti uradniki, uslužbenci in vodje vedno delujejo brezhibno, brez napak in pomanjkljivosti? Seveda ne. Toda zmeraj so odgovorni ljudem; če postanejo žaljivi in podkupljivi ali če kažejo premalo sposobnosti in znanja, jih je možno odstaviti. Danes živimo v času, ko se lahko vsak moški ali ženska okliče za strokovnjaka na področju zdravja, znanosti, medicine in verske svobode, ne da bi bil pri tem vključen v kompleksen sistem izobraževanja, nadzora in ravnovesja ter odgovornosti, ki pripelje do našega sistema voditeljev in strokovnjakov. Lahko postanejo besneči papeži, ki, ironično, udrihajo po sistemu, ki je omogočil življenje brez papežev in kraljev, in sicer z vzpostavitvijo sistema vladavine zaslužnih in odgovornih ljudi s strokovnim znanjem. Nekateri zdaj menijo, da je napad na ta demokratični in predstavniški sistem višek poguma in vesti, toda v resnici spodkopava prav tisti sistem, v katerem sta lahko zaščitena tako resnična vest kakor tudi zdravje.

Ko smo torej zbegani zaradi sistema, ki omogoča skoraj vsaki osebi postati virusni junak tisočem Američanov v nasprotju z mnogimi visoko usposobljenimi medicinskimi in znanstvenimi strokovnjaki, ki so zdravili milijone bolnikov, razmislimo o resničnih spoznanjih in mejah Lutrovega duhovništva vseh vernikov. Zavedajmo se nevarnosti hiper-individualizma in samooklicanih strokovnjakov. Svoboda individualne vesti ima svoj pomen samo v delujoči skupnosti, ki funkcionira tako, da nas ohranja žive in zdrave. Več kakor 629.000 Američanov nima več niti svobode niti vesti, ker zaradi covida-19 niso več živi.

Ne prispevajmo k višanju tega števila s trditvami o svobodi vesti, ki jih ne bi priznali in sprejeli niti Luter niti kateri koli drug reformator ali adventistični pionir verske svobode. To ni argument v prid obveznemu ali prisilnemu cepljenju; naša ustava varuje individualno informirano privolitev odraslih v primeru katerega koli zdravljenja. Toda vaša odločitev, da se ne boste cepili, bo posledično omejila vašo vključenost v skupnost, delo in potovanja. Teh omejitev ne boste mogli odkrito obsoditi kot kršitev temeljnih protestantskih načel svobode, če boste razumeli njihovo pravo zgodovino in značaj ter še bolj temeljno pravico vaših sosedov in prijateljev, da ostanejo živi.

Nicholas Miller je vodja oddelka za javne zadeve in versko svobodo pri Lake Union (ZDA) ter profesor na adventistični teološki fakulteti na Univerzi Andrews v Berrien Springsu v Michiganu v Združenih državah Amerike.