Osebe s posebnimi potrebami v Krščanski adventistični cerkvi

Prav vsi ljudje na tem svetu imamo kdaj pa kdaj posebne potrebe, pa zato še nismo osebe s posebnimi potrebami.

Osebe s posebnimi potrebami so namreč tiste osebe, ki na kakršenkoli način odstopajo od pričakovanih sposobnosti in zmožnosti, definiranih v nekem okolju, ter za svoje delovanje vsak dan potrebujejo dodatno pozornost in skrb.

V Sloveniji za osebe s posebnimi potrebami uporabljamo dva temina, in sicer invalidi (za vse polnoletne osebe) in otroci s posebnimi potrebami (kot že samo ime pove, govorimo tu o otrocih oz. mladoletnih osebah).

OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI

Otroci s posebnimi potrebami so med nami. Pri nekaterih so ti primanjkljaji, ovire oz. motnje vidni (slepi  otroci, gibalno ovirani otroci, otroci z motnjami v duševnem razvoju), pri drugih ne (gluhi in naglušni, otroci z govorno jezikovnimi motnjami, otroci s čustvenimi in duševnimi motnjami …). Ti otroci potrebujejo posebno nego ali obravnavo strokovnjakov. V Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP, 2011) je opredeljenih devet kategorij otrok s posebnimi potrebami, ki po Odločbi o usmeritvi pridobijo pravico do dodatnih ur strokovne pomoči v času svojega izobraževanja.

Te kategorije so:

• otroci z motnjami v duševnem razvoju,
• slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije,
• gluhi in naglušni otroci,
• otroci z govorno jezikovnimi motnjami,
• gibalno ovirani otroci,
• dolgotrajno bolni otroci,
• otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
• otroci z avtističnimi motnjami in
• otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Ne glede na svoje posebne potrebe in odstopanja od pričakovanih sposobnosti in zmožnosti so ti otroci v prvi vrsti predvsem otroci. Otroci s pravico do ljubezni, otroštva, igre, varnega okolja, spoštovanja in sprejemanja. Seveda zaradi svoje različnosti potrebujejo veliko razumevanja, predvsem pa varen in ljubeč prostor, v katerem se bodo počutili sprejeti.

Ob sebi potrebujejo ljudi, ki bodo v njihovi različnosti našli izzive, ki njihove drugačnosti ne bodo dajali v ospredje, jo bodo opazili, vendar jo sprejemali le toliko, da bodo z otrokom lažje vzpostavili stik. Ob sebi potrebujejo ljudi, ki jih bodo razumeli, jih ne bodo obtoževali v trenutkih njihove nemoči, jim bodo želeli le najboljše, se jih ne bodo bali ali jih celo obsojali ter nanje kazali s prstom ter se zgražali ob njihovih ravnanjih, ki so nemalokrat nehotena in nenadzorovana. Ob sebi potrebujejo pogumne in sprejemajoče posameznike, ki v otroku vidijo Božje dragoceno bitje.

Pa ne samo otroci, tudi starši teh otrok potrebujejo veliko razumevanja in sprejemanja. Nemalokrat se starši teh otrok soočajo z močnim občutkom krivde. Popolnoma razumljivo in naravno, da se ob rojstvu otroka vprašajo, zakaj jaz, zakaj meni, kaj smo naredili narobe. Pa niso naredili nič narobe. Preprosto se jim je rodil tak otrok in takega morajo sprejeti, ga vzgojiti in mu pomagati k čim boljši samostojnosti (kolikor je to le mogoče).  Pri tem starši potrebujejo veliko ljubezni, potrpežljivosti, volje, vztrajnosti in podpore skupnosti.

Kot kristjani vemo, da je vsak od nas dragocen. Vsakdo s svojimi različnimi darovi prispeva k službi za Božje delo. Ne glede na vse primanjkljaje, ki jih imajo ti otroci, se moramo kot kristjani zavedati, da so vsi ti posamezniki predvsem ljudje, Božji sinovi in hčere, enako kot mi, s srcem in čustvi.

Bog je vsakemu od nas dal dostojanstvo in tega se moramo prav vsi zavedati vsak trenutek. Pomembno je, da se osredotočimo na razvijanje zmožnosti in talentov. Naša želja mora biti, da bi vsaka oseba, tudi osebe s posebnimi potrebami, postala del Božjega dela na zemlji.

Služba za osebe s posebnimi potrebami je bila v naši Konferenci organizirana z namenom, da se tem osebam omogoči enakovredno vključenost v vse dejavnosti cerkvenega življenja ter ob tem upošteva potrebne prilagoditve. Želimo navdihniti, usposobiti in vključiti vse, ki so sposobni služiti Bogu in skupnosti na različne načine. Naše vodilo je: »Vsi so nadarjeni, potrebni za Božje delo in dragoceni.«

Avtor: Alenka Plevnik

Viri:

Miklič, T. (2020). Otroci s posebnimi potrebami. Študijsko raziskovalni center za družino. Pridobljeno: https://srcdljubljana.com/blog-srcd/128-otroci-s-posebnimi-potrebami.

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. (2011). Pridobljeno: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896.