Hvaležno srce

Vir: Revija Čili&Zdravi

V čakalnici sedi Patty. Zaradi nedavne kemoterapije so njeni lasje še vedno fantovsko kratki. Je mati dveh sinov, ločena tik preden je prejela diagnozo svoje bolezni. Pripoveduje mi o svoji izkušnji z rakom na prsih. O težavnem usklajevanju službe in samohranilstva. V očeh se ji zalesketajo solze, vendar ne solze žalosti ali zagrenjenosti temveč hvaležnosti.

„Sem zelo neodvisna oseba, vendar sem se morala naučiti biti odvisna od družine in prijateljev. Rak mi je pomagal, da sem tem ljudem dovolila vstopiti v moje življenje,“ pravi. „Rak mi je pokazal moč molitve in me je naučil ceniti vsak dan življenja.“

Ko sem letos dobila službo v centru za zdravljenje raka, si nisem mislila, da bom priča takšnim stvarem.

Vsak dan prihajajo bolniki v različnih stadijih bolezni, da bi prejeli terapijo, za katero upajo, da bo rešila njihovo življenje. Nihče med njimi ni načrtoval, da bo kdaj prišel v center. Pa vendar vedno znova izražajo svojo hvaležnost za majhna življenjska zadovoljstva.

Bob z rakom požiralnika govori o snahi, ki ga zvesto vozi na vsakodnevne posege. Dennis, bolnik z rakom prostate, ki prihaja v center iz predmestja, je hvaležen za osebje, ki mu omogoča kar se da udobno bivanje v centru in mu priskrbi prevoz domov. Toni je hvaležen za medicinsko osebje, ki je poleg zdravljenja možganskega tumorja skrbelo tudi za vedro razpoloženje bolne hčerke. Melvin je srečen, ker je njegova žena, ki se je zdravila zaradi raka na prsih, živa in se dobro počuti.

Sharon, ki dela v sprejemnem oddelku centra, se je spopadla z rakom na prsih v tretjem stadiju in zmagala. Na sebi ima brazgotine mastektomije, histerektomije in obsevanja, ki je poškodovalo njeno srce in pljuča. Kljub temu pravi: „Ne obžalujem, da se mi je to zgodilo. Rak me je spremenil. Postala sem bolj skrbna oseba, vendar se ne obremenjujem z nepomembnimi stvarmi. Cenim življenje, ki ga imam sedaj in si ne ustvarjam strahov za prihodnost.“

Področje hvaležnosti 

Zame se je popotovanje hvaležnosti začelo pred dvema letoma z darilom prijateljice. Sredi ponavljajoče se osebne in družinske krize, ki je izčrpala moj optimizem in potrpežljivost, mi je poslala drobno knjižico Steps to Christ (Pot h Kristusu), pisateljice Ellen G. White, v kateri je podčrtala nekaj povedi. Sredi noči brez spanca in juter polnih skrbi sem prebrala: “Pusti pri miru trnje, ker te bo samo ranilo. Nabiraj vrtnice, lilije in nageljne.“

Prepoznala sem, da v življenju ni vse temno in da je hvaležnost protistrup za žalost, zaskrbljenost in malodušje.

Skupaj s prijateljico, ki je sama preživljala težke čase, sva začeli negovati hvaležnost. Ne zato, ker sva se tako počutili, temveč zato, ker sva se tako odločili. Ne glede na temne oblake, ki so se pojavljali na obzorju, je elektronska pošta dan za dnem prenašala sezname najinih majhnih življenjskih radosti od ene k drugi:

  • jutranji otrokov objem,
  • spanje ob odprtih balkonskih vratih, l toplo sonce, ki odpira cvetje,
  • simetrija mogočnih dreves,
  • volnene nogavice,
  • poživljajoča vode iz pipe.

Z minevanjem mesecev se vse bolj zavedava moči hvaležnosti in njenih tihih darov – spremembe najinega načina vrednotenja in pogleda na življenje.

Tako kakor rakavi bolniki, s katerimi se srečujem, sem se pristneje povezala s tem, kar je sedaj in tukaj, in se manj obremenjujem s tem, kar šele bo. Zavedam se velikega pomena besed „danes“ in „sedaj“. Sta dragoceni dar.

Hvaležnost, pot k boljšemu zdravju

„Če boste vsak dan zavestno izražali hvalež nost za izobilje dobrega v svojem življenju, boste po dveh mesecih doživeli spremembo svojega življenja. Obudili boste starodavni duhovni zakon: kolikor več imate, za kar ste hvaležni, toliko več vam bo dano,“ je napisala Sarah Ban Breathnach v svoji knjigi Simple Abundance: A Daybook of Comfort and Joy (Preprosto obilje: knjiga tolažbe in veselja za vsak dan).

Zares. Znanstvene raziskave kažejo, da hvaležnost, posebno kadar se neguje dalj časa, izboljša počutje, lajša depresijo in ostale duševne motnje, izboljša spanec in zniža krvni tlak, vse to pa prispeva k boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju.

Hvaležnost je globoko povezana z duhovnim zdravjem.

Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki so duhovni in hvaležni boljše zdravje kakor tisti, ki so le duhovni. Naslov druge raziskave v časopisu Journal of Religion and Health (Revija o veri in zdravju) pove pravzaprav vse: „Duhovnost in pozitivna psihologija gresta z roko v roki“.

V našem centru za zdravljenje raka je hvaležnost vedno zavita v vero. Saj ne, da se bolniki v temnem obdobju svojega življenja ne bi spraševali „Zakaj ravno jaz?“ Toda ob soočanju s svojimi najtežjimi življenjskimi strahovi so se pomirili z dejstvom, da nimajo odgovorov na vsa vprašanja in s hvaležnostjo za sedanji trenutek ter z zaupanjem, da ima Bog njihovo prihodnost v svojih rokah, pogumno stopajo naprej.

Kakor je napisala Ellen G. White: „Hvaležnost in zaupanje odpreta vrata srca božanski zdravilni moči, okrepčana je energija celotnega telesa in življenjske sile zmagajo.“