Adventisti.si je uradna spletna stran Krščanske adventistične cerkve v Republiki Sloveniji.
Adventisti smo predani pomagati ljudem razumeti Sveto pismo ter najti svobodo in upanje v Jezusu.
Iskanje
Nasilje v povezavi s sodobno tehnologijo in mediji
Nasilje se v različnih oblikah že od nekdaj pojavlja po vsem svetu. V dobi tehnologije, ko so nam vse informacije dostopne iz lastnega doma, ko lahko komuniciramo z ljudmi na tisoče kilometrov stran, ko lahko svoja mnenja in poglede svobodno širimo na družbenih omrežjih in še mnogo več, smo z vsem tem postali tudi bolj ranljivi, zmedeni in hitro lahko stvari napačno presodimo zaradi napačnih informacij, ki smo jih pridobili.
Naša svoboda v svetu tehnologije je istočasno postala naša ranljivost. Bolj kot kadarkoli prej smo ranljivi tudi za nasilje, ki ga pred tehnološko revolucijo ni bilo zaznati. Hkrati pa o njem lahko tudi več govorimo, pišemo in osveščamo predvsem mlade ljudi o tem, na kaj morajo biti pozorni, na kakšen način se lahko čim bolj obvarujejo pred nasiljem in predvsem, da o nasilju, če se dogaja njim ali komu, ki ga poznajo, tudi spregovorijo.
NAMEN IN CILJI
Predstavljena je problematika nasilja v povezavi s sodobno tehnologijo in mediji, za katerega je dovzeten vsakdo med nami, predvsem pa otroci in mladi, ki se posledic nepravilne ali neprevidne uporabe sodobne tehnologije in medijev ne zavedajo.
»Nasilje je kršenje človekovih pravic in človekovih osebnih mej. Nasilje je zloraba moči«.
VRSTE NASILJA V MEDIJIH
Vsak posameznik, ki uporablja katerikoli medij, je lahko žrtev nasilja, povzročenega prek medijev. Hkrati je lahko tudi njegov povzročitelj. Še posebej dovzetni za nasilje so otroci, mladi, starejši in uporabniki, ki niso vešči uporabe medijev. Z uporabo medijev, še posebej interneta, socialnih omrežij in klepetalnic, postanemo še bolj ranljivi. S svobodo, ki nam jo omogočajo mediji, smo v nevarnosti, da postanemo žrtve različnih vrst nasilja.
Spletno nadlegovanje (tudi mobilno ustrahovanje) in vrstniško nasilje: grožnje, nadlegovanje, spravljanje v zadrego, poniževanje, norčevanje, žaljenje, izsiljevanje, prepričevanje, nagovarjanje, zbujanje občutkov krivde, potvarja, realnosti, ustrahovanje
Kraja identitete: vdor v računalnik, okužba z zlonamernim programom (t.i. phishing napad), kraja identitete zaradi lastne nepazljivosti.
Seksting: pošiljanje ali izmenjavanje golih ali napol golih fotografij po spletu ali mobilnem telefonu.
Spolno nasilje: proizvodnja, objavljanje, dostopanje in nalaganje spolno nazornih posnetkov otrok in mladostnikov ali odraslih oseb brez njihovega privoljenja.
Diskriminacija: pojavlja se v oglasih, javnih in osebnih razpravah... neenaka obravnava posameznika zaradi spola, starosti, izobrazbe, rase, jezika, verskega ali drugega prepričanja, zdravstvenega stanja ali invalidnosti, spolne usmerjenosti, družbenega položaja...
Nasilje, ki se izvaja preko medijev in se ga na ta način dovoljuje, spodbuja in odobrava, ne ostane le virtualno, temveč postane del realnega življenja tistega, ki ga povzroča, kot tudi žrtve nasilja.
NASILJE IN MEDIJI
Povečanje agresije:
Izpostavljenost nasilnim medijem povečuje agresijo. Longitudinalne študije dajejo dokaze o povezavi med izpostavljenostjo nasilju v medijih v otroštvu ter agresivnim in nasilnim vedenjem mnogo let pozneje, v odrasli dobi.
Nasilni učinki v medijih močneje vplivajo na otroke, ko starši ne opazujejo, kakšne medije uporabljajo njihovi otroci in ko se z njimi ne pogovarjajo o vsebini (Anderson in drugi., 2007;)
Vrste agresivnega vedenja ali odzivanja
Agresija posameznika se kaže na naslednje načine:
Napad
Posredna sovražnost
Razdražljivost
Negativizem
Zamera
Sum
Verbalna sovražnost
Krivda
Poglavitne ugotovitve študije Melanie Brown o nasilju v medjih (1996), ki jih je objavil Avstralski inštitut za kriminologijo so:
»gledanje nasilja je povezano z naraščanjem agresivnosti, z zmanjševanjem občutljivosti za nasilje in z naraščanjem strahu pred kriminaliteto;
nasilje v javnih medijih utegne vplivati na nasilna kazniva dejanja, vendar to nasilje ni edini razlog; obstaja vrsta vplivov na nasilno vedenje;
nekateri ljudje utegnejo posnemati nasilno vedenje, ki ga vidijo na televiziji ali na videu;
razmerje med opazovanjem nasilnih prizorov in nasilnim vedenjem je dvosmerno: agresivni ljudje pogosteje gledajo nasilne prizore in ljudje, ki opazujejo nasilne prizore, so pogosteje nasilnega vedenja;
za učinkovanje nasilnih prizorov so najbolj dovzetni otroci, za njimi pa mlajši polnoletniki; moški so nekoliko dovzetnejši za vplive nasilnih prizorov kot ženske;
Kljub morebitnemu vplivu nasilja v javnih medijih na nasilje v družbi ni povsem jasno, ali je ta vpliv zelo pomemben v primerjavi z drugimi morebitnimi vplivi, kot so na primer družinske razmere, nasilje in zlorabe v družinskem krogu, vpliv staršev, revščina, vzgoja, rasizem, kulturna dezintegracija ali jemanje drog.« (Petrovec, D., 2003, str. 10)
Vpliv nasilja v medijih na otroke in mlade
Raziskave kažejo, »da so za nasilje v medijih bolj sprejemljivi mladostniki iz nefunkcionalnih družin in tisti, ki so bili sami v otroštvu žrtve nasilja« in »da se sporočila o nasilju v medijih neugodno seštevajo s tistimi osebnostnimi lastnostmi, ki se oblikujejo že v zgodnejših obdobjih razvoja«. (Mrevlje, 1997, str. 54-55)
»Če otroci uporabljajo medije že v šolskem obdobju, so jasne omejitve nujno potrebne (1. Kraj, 2. Čas, 3. Vsebina)! Otroci morajo imeti jasna navodila, potrebujejo pa tudi podporo staršev, da se naučijo samoobvladovanja, zmernosti in vrednot.«
Vpliv nasilja na posameznika
Mediji in informacije, ki jih sprejemamo preko njih, zelo vplivajo na naš pogled nase, na druge, na življenje, na razumevanje ter vrednotenje dobrega in slabega. Raziskave kažejo tudi na to, kako mediji, kot so televizija in video igre, spreminjajo strukturo možganov in negativno vplivajo na razpoloženje in vedenje. Te spremembe sprožata tako slika kot tudi zvok.
»Zadnja leta se dogaja nekaj pomembnega, o tem sem po več kot 20 letih raziskovanja in poučevanja na področju psihologije medijev prepričan: mediji, predvsem televizija, zahrbtno spreminjajo socialni značaj... Nastajajo mrzla srca... Televizija je psihotonik za ljudi in skrajni čas je, da to opazimo. Kratko in jasno povedano: A l`arme!« (Alarm!)« (Winterhoff-Spurk, 2005; )
NASILJE V MEDIJIH
Sodobna tehnologija nam omogoča vedno več načinov povezovanja z drugimi, pridobivanja informacij, zabave in preživljanja prostega časa. Vsak posameznik ima možnost izbrati medije, ki mu ustrezajo, hkrati pa ne more vedno izbrati vsebine, ki se v njih pojavlja. Mediji z vsemi zvočnimi in svetlobnimi učinki močno vplivajo na posameznika, na njegovo celostno zdravje in razumevanje, v povezavi z nasilnim vedenjem pa so zelo pomembni vsebina in sporočila, ki se v medijih pojavljajo.
Video igre
Študije dokazujejo, da izpostavljenost nasilnim video igram močno vpliva na posameznika in je velik dejavnik tveganja za povečano agresivno vedenje, agresivno kognicijo (vpliv na vse mentalne procese – pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov, sprejemanje odločitev) in agresiven vpliv ter na zmanjšano empatijo in antisocialno vedenje. Na zaznavanje in vedenje posameznika vplivajo številni svetlobni, zvočni in drugi učinki, ki se pojavljajo v videoigrah ter spodbujajo ali povzročajo negativna občutja: opozorila o napadu (prikaz orožja, zvoki, svetloba) in neprimerni situacijski dogodki, ki spravljajo ljudi v slabo voljo (provokacije, frustracije, maščevanja, visoka temperatura, glasni zvoki). Številni situacijski dejavniki v videoigrah lahko povečajo vzburjenje in jezo tudi v nenasilnih in nenevarnih igrah. Na primer, videoigre z dirkaško vožnjo, športne videoigre in celo zaznavne ali motorične igre, ki zahtevajo koncentracijo in hitre odzive, lahko povečajo srčni utrip in krvni tlak. Podobno bodo tudi prehitre ali pretežke videoigre povečale frustracijo in jezo, kar posledično aktivira agresivne misli. Razlika med agresivnimi in neagresivnimi video igrami je, da agresivne igre zahtevajo aktiviranje agresivnih misli, neagresivne pa tega ne zahtevajo.
Televizija
»Sredstva množičnega obveščanja, še posebno televizija, ponujajo številne vzornike, ki pripomorejo k učenju najrazličnejših oblik vedenja, tudi agresivnega« (Mrevlje, 1997).
»V Sloveniji se v televizijskih programih ne sme predvajati programskih vsebin, ki bi lahko resno škodovale razvoju otrok in mladoletnikov. To so predvsem vsebine, ki vsebujejo pornografijo ali neupravičeno prikazujejo nasilje. Med neupravičeno prikazovanje nasilja spada tisto prikazovanje nasilja, ki presega stopnjo nasilja, potrebno za dosego cilja tega nasilja (npr. izživljanje, mučenje). Tako prikazovanje praviloma nima konteksta oziroma namena, ki bi prikaz tega nasilja utemeljeval«.
Kljub zakonodaji, ki omejuje predvajanje programskih vsebin otrokom in mladoletnikom, pa vpliv tovrstnih vsebin kljub temu lahko občutijo znotraj svojega doma, v šoli, v družbi. Vsebine, predvajane na televiziji in v drugih medijih posegajo v vsak dom in vsak kotiček družbe. Ljudje po ogledu o njih govorijo, pišejo in razmišljajo, vsebine vplivajo na njihova čustva in počutje, kar se izraža v vedenju tako otrok kakor odraslih. Nihče ni imun na sliko, zvok in sporočila ki jih prejemamo s strani televizije in drugih medijev.
Družbena omrežja, internet
Kljub nadzoru in vrsti zaščitnih internetnih mehanizmov se dogaja, da postanejo družbena omrežja in internet vir napetosti, sovražnega govora, različnih teorij in lažnih informacij, pa tudi medsebojnega obračunavanja in blatenja. V želji po pozornosti, ki jo posameznik želi pridobiti z objavljanjem svojih fotografij, fotografij družinskih članov ali prijateljev, pa lahko katera od izpostavljenih oseb postane celo žrtev (maščevalne) pornografije ali druge oblike nasilja. Čeprav nam družbena omrežja omogočajo povezanost in komunikacijo s prijatelji po vsem svetu, hitro posredovanje informacij in organiziranje dogodkov ter nenadzorovana in nepremišljena uporaba vodi v vrsto neželjenih posledic, ki posameznikom lahko pustijo hude stiske.
Socialni mediji bi morali pomagati pri gradnji odnosov, ne pa jih ovirati. Če vam čas, porabljen na spletu, odvzame resnične pogovore, sposobnost poslušanja drugih, vas vodi v nenehne spletne razprave ali povzroči, da objavljate neprimerne stvari, da bi pridobili več sledilcev, morate nekaj spremeniti.
Uporaba družbenih omrežij lahko hitro privede do širjenja sovražnega govora, do psihičnega nasilja, kršenja osebnih pravic, zavajanja ljudi s ponarejenimi računi in lažnimi informacijami, širjenja negativnih diskurzov, pa vse do zlorab, ki vključujejo mobing, nadlegovanje, žalitve, grožnje ter širjenje nezaželjenih in zlobnih vsebin.
Glasba
Raziskave, narejene v povezavi z izpostavljenostjo različnim zvrstem in besedilom glasbe, ki jo lahko poslušamo preko različnih medijev, so pokazale, da so imeli poslušalci heavy metal glasbene zvrsti bolj negativni odnos do žensk. Poslušalci rap glasbene zvrsti so bili nezaupljivi. Druga raziskava je v povezavi med metal in rap zvrstjo pokazala več vedenjskih težav mladih v šoli, povečano uživanje drog, škodljive spolne aktivnosti in več aretacij. Poslušalci nemirne glasbe, tudi pri glasbi brez besedila, so napisali najbolj neprijetne zgodbe, glasba z agresivnimi besedili pa je povečala agresivnost poslušalcev. Poslušanje nasilne rock glasbe je privedlo do tega, da so poslušalci agresivno razlagali pomen dvoumnih besed. Nasilna besedila vplivajo na čustveno stanje in sčasoma na vedenjske odločitve.
POROČANJE O NASILJU V MEDIJIH
V novicah, ki jih dnevno spremljamo preko različnih medijev, je zaznati najrazličnejše vrste nasilja. Z omogočanjem komentarjev in svobodnega izražanja mnenj na različnih spletnih straneh in družbenih omrežjih, pa novice o nasilju pogosto postanejo tudi izvor nasilja, ki ga izvajajo različni uporabniki teh strani nad drugimi uporabniki, predvsem v obliki žalitev in groženj. Tako same novice o nasilju velikokrat postanejo vir, iz katerega se nadalje razvija nasilje v drugačni obliki. Tudi novice in druge objave v medijih, v katerih ni govora o nasilju, ter uporaba družbenih omrežij uporabnikom omogočajo nasilno izražanje, vdore v zasebnost in zlorabo podatkov, blatenje in grožnje. Ljudje z besedami izražamo svoje misli, žal pa besede, ki izražajo nasilje, velikokrat postanejo tudi dejanja.
S poročili o različnih vrstah nasilja se ustvarjajo pogoji za širjenje strahu, panike, nezadovoljstva, obsojanja in groženj med bralci poročil ter nastajajo lažne novice in razne teorije zarot. S tem, ko bralec zavzame določeno stališče o podanih informacijah, oblikuje tudi svoje mnenje na podlagi čustev in občutkov, ki jih je pridobil na podlagi medijske objave. Ta čustva in občutki so ob poročilih o nasilju negativna, kar vpliva tudi na posameznikovo vedenje. Ne le poročila o nasilju, temveč tudi vsa druga poročila vsebujejo različne informacije, ki lahko v posamezniku sprožijo nasilno vedenje do drugih ali celo do samega sebe.
Nekaj aktualnih tematik, ki se pogosto pojavljajo v medijih:
Begunska kriza
Nasilje nad ženskami
Teorije zarote
Begunska kriza
Mediji »begunce predstavljajo kot nevarne, potencialne teroriste, neobvladljivo naravno katastrofo, ki jo je treba nadzorovati, zajeziti in obvladati, po drugi strani pa jih hkrati potiskajo v vloge nemočnih žrtev, ki jih zahodni svet iz golega človekoljubja rešuje pred smrtjo. Begunke in begunci so predstavljeni kot homogena masa, povsem de- individualizirani, ahistorizirani, z redkimi priložnostmi, ko lahko nastopajo kot (politični) subject«. (Hrvatin, 2017, str. 14)
Begunska kriza že leta razdvaja ljudi in številne objave o beguncih sprožajo v ljudeh veliko strahu, nestrpnosti, obsojanja in sovraštva. Slike moških beguncev ta čustva le še stopnjujejo. Begunci so v očeh nestrpnih ljudi postali še bolj osovraženi, predvsem na podlagi objav v medijih o nasilju, ki naj bi ga le ti povzročali. Čeprav so informacije, ki jih dobivamo zelo različne in jih je mnogo tudi nepreverjenih, si na podlagi le-teh oblikujemo mnenje o ljudeh, ki jih ne poznamo in ne poznamo niti njihovih stisk in okoliščin, v katerih so se znašli.
Begunke se v primerjavi z begunci v medijih pojavljajo neprimerljivo manj. Medtem ko bralec moškim beguncem na podlagi objav o nasilju nasplošno pripiše slaba dejanja, se ženskam godi drugačna krivica. Ženske so v primerjavi z moškimi neopazne, njihove stiske so prezrte, družba nanje gleda izrazito kot na žrtve svojih mož, tudi če to niso, ali pa povsem spregleda njihovo bolečino oziroma njihovo bolečino pripiše napačnim dejavnikom. (Hrvatin, 2017, str. 14)
Nasilje nad ženskami
»Mediji pogosto širijo stereotipe o povzročiteljih in žrtvah nasilja ter ne upoštevajo zgodovine nasilja v odnosu, kar je za razumevanje posameznega dogodka in družbenega konteksta, v katerem se je ta zgodil, zelo pomembno. Pri opisovanju nasilnega dogodka večkrat iščejo individualne »vzroke« za povzročanje nasilja, spregledajo pa družbeni vidik povzročanja nasilja in s tem njegovo sprejemljivost v okviru družbenih struktur. Pogosto slišimo besedne zveze ali stavke, kot so na primer umor iz ljubosumja, ali zaradi alkohola je bil nasilen. Ljubosumje in/ali alkoholizem sta tako pogosto razumljena kot olajševalni okoliščini, s katerima se opravičuje nasilje, obenem pa se odgovornost in krivda prenašata s povzročitelja na žrtev. Alkoholizem in ljubosumje sta le dejavnika tveganja za nasilje, nista pa vzrok zanj«.
Tudi na področju nasilja nad ženskami in nasilja v družini mediji s poročanjem pogosto ustvarjajo podlago za nadaljevanje tovrstnega nasilja ali nasilja v drugačni obliki. Bralci poročil se nanje odzivajo različno, nekateri z obsojanjem storilca, drugi s pripisovanjem krivde žrtvi. Z omogočenim komentiranjem tovrstnih poročil pa se pojavljajo tudi medsebojna obtoževanja med samimi komentatorji.
Teorije zarote
Teorije zarote, objavljene v medijih na številnih spletnih straneh in portalih, lahko sprožijo vrsto agresivnih reakcij in nasilje, ki se prenese tudi v realno življenje. Pri ljudeh lahko povzročajo strah, nestrinjanje, odpor in pri nasilnih ljudeh še povečajo nasilna dejanja. V same teorije zarote je s strani njihovih avtorjev velikokrat že vključeno nasilje v obliki potvarjanja realnosti, ustrahovanja, širjenja lažnih govoric ali obtoževanja. Mediji s svojimi objavami tovrstne oblike nasilja le še širijo in v življenje gledalcev in poslušalcev prinašajo dodatna negativna občutja, negativne objave in komentarje, to pa jih lahko vodi v negativna dejanja.
ZAKLJUČEK
Sodobna tehnologija nam ponuja mnogo možnosti in priložnosti na vseh področjih našega življenja. Kako jo uporabljamo, kako sprejemamo informacije, ki nam jih ponujajo mediji, in kaj storimo z njimi, je stvar našega razumevanja, pogleda, pa tudi vzgoje in izkušenj, ki smo jih pridobivali vse od otroštva. Naši možgani se odzivajo na vsa sporočila, ki jih ponotranjimo in se kasneje tudi nezavedno odzivamo na različnedražljaje. Naš pogled na ljudi, življenje, Boga in okoliščine je odraz izkušenj in informacij, ki jih dnevno sprejemamo preko različnih medijev in se pogosto ne zavedamo, kako le-ti vplivajo in spreminjajo naš pogled, vplivajo na naše razpoloženje in posledično na naša dejanja. Odrasli imamo odgovornost, da pri otrocih nadzorujemo uporabo medijev in jim, starosti primerno, pojasnimo pozitivne in negativne posledice njihove uporabe. S svojim zgledom, odprtostjo in z opredelitvijo vrednot, ki jih imamo kot posamezniki in družina, jim pomagamo, da si tudi sami oblikujejo prave vrednote, ki jim bodo pomagale pri presojanju, izbirah, odločitvah in način življenja. Vedno imamo možnost reči »ne« vsakršnemu nasilju v medijih s tem, da ga ne podpiramo s svojim sodelovanjem. Vodilo pri tem, katere vsebine v medijih bomo spremljali, kako naj se nanje in na morebitno nasilje kar najbolj primerno odzovemo, pa so nam lahko naslednja priporočila:
»/.../ vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih« (Flp 4,8).
»Ne bom postavljal pred svoje oči pogubnih reči« (Ps 101,3).
»Delajte prav in pravično! Rešujte oropanega iz rok izkoriščevalca! Ne zapostavljajte tujca, sirote in vdove! Ne bodite nasilni /.../« (Jer 22,3).
»Do tistih, ki so zunaj, se vedite z modrostjo; skrbno izrabljajte čas. Vaše govorjenje naj bo zmeraj ljubeznivo, začinjeno s soljo, da boste vedeli, kako morate odgovarjati komur koli« (Kol 4,5.6).
Avtorica: Iva Pajenk
VIRI IN LITERATURA
Anderson, C. A., Carnagey, N. L. in Eubanks, J. (2003). Exposure to Violent Media: The Effects of Songs With Violent Lyrics onAggressive Thoughts and Feelings. Journal of Personality and Social Psychology, 84(5), str. 960-971. (Raziskovalno poročilo). Pridobljeno 21. 4. 2020 s spletne strani https://www.apa.org/pubs/journals/releases/psp-845960.pdf.
Anderson, C. A. et al. (2010). Violent Video Game Effects on Aggression, Empathy, and Prosocial Behavior in Eastern and Western Countries: A Meta-Analytic Review. Psychological Bulletin, 136(2), str. 151-173. (Raziskovalno poročilo). Pridobljeno 21. 4. 2020 s spletne strani https://pdfs.semanticscholar.org/1473/368b4b11cb038fe9ed0753dd70d6e035d2c4.pdf.
APA PsycNet. Exposure to violent media: The effects of songs with violent lyrics on aggressive thoughts and feelings. Pridobljeno 21. 4. 2020 s spletne strani https://psycnet.apa.org/record/2003-00420-007.
CBS News. (2019). FBI warns conspiracy theories may lead to real-life violence. [Videoposnetek]. Pridobljeno 22. 4. 2020 s spletne strani https://www.youtube.com/watch?v=FesdymH4II0.
Černe, M. (20. 11. 2018). Nasilje nad ženskami in vloga medijev: O pomembnosti ustreznega poročanja o nasilju v družini in nasilju nad ženskami. RTV Slovenija: Prvi program radia Slovenija. Pridobljeno 22. 4. 2020 s spletne strani https://radioprvi.rtvslo.si/2018/11/nasilje-nad-zenskami-in-vloga-medijev/.
Druge vrste nasilja: Nasilje preko informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo. Pridobljeno 22. 4. 2020 s spletne strani https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/druge-vrste-nasilja.html#l.
Ferguson, C. J. (2010). Video Games and Youth Violence: A Prospective Analysis in Adolescents. Journal of Youth and Adolescence, 40(4), str. 377-91. (Raziskovalno poročilo). Pridobljeno 21. 4. 2020 s spletne strani http://www.christopherjferguson.com/Video%20Games%201%20Year.pdf.
Garcia Leon, A. et. Al. (2002). The Aggression Questionnaire: A Validation Study in Student Samples. The Spanish Journal of Psychology, 5(1), str. 45-53. (Raziskovalno poročilo). Pridobljeno 22. 4. 2020 s spletne strani https://www.redalyc.org/pdf/172/17250105.pdf.
Gentile, D. A. in Bushman, B. J. (2012). Reassessing Media Violence Effects Using a Risk and Resilience Approach to Understanding Aggression. Psychology of Popular Media Culture, 1(3), str. 138-151. (Raziskovalno poročilo). Pridobljeno 21. 4. 2020 s spletne strani https://www.drdouglas.org/drdpdfs/GBRisk2012.pdf.
Godina, B. (2020). Spletno bolni 1/2. [Videoposnetek]. Pridobljeno 22. 4. 2020 s spletne strani https://www.youtube.com/watch?v=07nAjoDIyB8.
Godina, B. (2020). Spletno bolni 2/2. [Videoposnetek]. Pridobljeno 22. 4. 2020 s spletne strani https://www.youtube.com/watch?v=Bnz0gYdA3uA.
Hrvatin, A. (2017). Begunke v medijih: Arhetip begunke kot žrtve. Pridobljeno 21. 4. 2020 na spletni strani https://www.mirovni-institut.si/begunke-v-medijih-arhetip-begunke- kot-zrtve/.
Pierce, S. (5. 5. 2015). What Would Jesus Tweet?: Social media isn’t a fad. Here’s what you need to know. AdventistRewiev. Pridobljeno s spletne strani https://www.adventistreview.org/1511-22.
Kaj je nasilje? Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo. Pridobljeno 22. 4. 2020 s spletne strani https://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/kaj-je-nasilje.html.
Mengü, M. in Mengü, S. (2015). Violence and Social Media. Athens Journal of Mass Media and Communications, 1(3), str. 211-288. (Raziskovalno poročilo). Pridobljeno 22. 2020 s spletne strani https://www.athensjournals.gr/media/2015-1-3-4-Mengu.pdf.
MiPi Medijska in informacijska pismenost. (26. 4. 2019). Nasilje v medijih – kaj o tem pravi slovenska zakonodaja? Pridobljeno 22. 4. 2020 s spletne strani https://www.mipi.si/teme/neprimerne-vsebine/nasilje-v-medijih-kaj-o-tem-pravi- slovenska-zakonodaja.
Mrevlje, U. P. (1997). Vpliv nasilja v vizualnih medijih na vedenje mladih. Medicinski razgledi, 36(1), str. 37-56. (Raziskovalno poročilo). Pridobljeno 22. 4. 2020 s spletne strani https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWSTX51G.
Petrovec, D. (2003). Mediji in nasilje: Obseg in vpliv nasilja v medijih v Sloveniji. Ljubljana: Mirovni inštitut.
ResearchGate. Video Games and Youth Violence: A Prospective Analysis in Adolescents. Pridobljeno 21. 4. 2020 s spletne strani https://www.researchgate.net/publication/49686376_Video_Games_and_Youth_Violenc e_A_Prospective_Analysis_in_Adolescents.
Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standarni prevod. (2005). Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije.
Verovanje adventistov naj bi prežemalo celotno posameznikovo življenje. Temelji na Svetem pismu, ki daje prepričljivo sliko o Bogu. Vabljeni ste, da raziskujete, doživite in spoznavate Njega, ki želi izboljšati vsa področja vašega življenja.
Adventisti.si je uradna spletna stran Krščanske adventistične cerkve v Republiki Sloveniji