MENI
ZAPRI

Adventisti.si je uradna spletna stran Krščanske adventistične cerkve v Republiki Sloveniji.

Adventisti smo predani pomagati ljudem razumeti Sveto pismo ter najti svobodo in upanje v Jezusu.

Iskanje svobode od navad, ki škodujejo

Navade - vsi jih imamo.  Pisatelj Elbert Hubbard je rekel: "Navada je velik izboljševalec (ekonomizator) energije." Imel je popolnoma prav.

Navade so naši prijatelji, kadar so dobre. Navade so rutine, ki nam pomagajo opravljati več nalog z minimalnim miselnim naporom. Pomagajo nam ponoviti varno in učinkovito vedenje ter vgraditi doslednost in varnost v naša življenja. Možgani se nenehno učijo novih načinov za povečanje učinkovitosti, s katero zaznavamo svet in se nanj odzivamo. Tako kot lahko komercialna letala letijo v pravi smeri z avtomatskim pilotom, zaradi česar kapitan ne rabi paziti na nevarnosti in nadzorovati monitorja, prav tako  navade – avtomatski pilot možganov – omogočajo izvajanje varnih in učinkovitih rutin, ki nam pomagajo pri obvladovanju vsakodnevnega življenja. Hkrati sprostijo miselne vire  za sprejemanje novih odločitev pri soočanju s potrebnimi izzivi in ​​spremembami negotovega sveta.

Ko se dobro poslabša
Slabe navade lahko včasih postanejo odvisnost. Na zasvojenost gledamo na številne in različne načine. V preteklosti se je izraz zasvojenost uporabljal samo za označevanje odvisne potrebe in uporabe snovi, ki ustvarja navado (kot je heroin, nikotin ali alkohol), za katero je bila značilna toleranca na droge in odtegnitveni simptomi, ki jih je uporabnik doživel kadar jih ni uporabljal. Slika odvisnosti je večja od drog. Howard Shaffer, ki vodi Oddelek za odvisnosti na univerzi Harvard, trdi, da uporaba drog »ni nujen in zadosten vzrok za odvisnost. Neprimerno je obravnavati droge kot nujen predpogoj za zasvojenost. (1) Veliko zasvojenosti je rezultat  ponavljajočih se, zelo čustvenih in številnih izkušenj. (2) Psiholog z Univerze Stanford Brian Knutson se strinja: "Razumno je, da če lahko možganska vezja motite s farmakologijo (z zdravili, drogami), lahko to storite tudi z naravnimi nagradami." (3)  Hitro se pojavi ključno vprašanje … ali nastopi nadaljevanje samouničujočega vedenja kljub škodljivim posledicam,« pravi Steven Grant z Nacionalnega inštituta za zlorabo drog. (4) S to razširjeno definicijo lahko zasvojenost povzročijo ne samo  droge, ampak tudi hrana, igre na srečo, nakupovanje, prekomerno delo, seks, televizija ali katere koli druge dejavnosti, ki postanejo pretirane, uničujoče in nekritične. To pa ne pomeni, da imajo vse zasvojenosti enake rezultate.

»Ugrabljeno« vezje
Zasvojenost od snovi pomeni vnos kemičnega sredstva, ki ima različne posledice. Vedenjske zasvojenosti lahko vključujejo dejavnosti, ki so same po sebi običajne in celo potrebne, kot sta prehranjevanje ali uporaba interneta. V nekaterih primerih je popolna abstinenca nemogoča, vendar je pazljivost pri preoblikovanju mišljenja in vedenja v zvezi s to dejavnostjo bistvena. Kaj se dogaja v možganih, ko se razvije zasvojenost? Vezja užitka v možganih postanejo »ugrabljena« s snovjo ali vedenjem, ki povzročajo odvisnost in prenehajo delovati v harmoniji z drugimi možganskimi vezji. Presoja in razum se umakneta navadam, ki so prevzele centre za užitek in motivacijo v možganih, zaradi česar ti centri vedno znova povzročajo močna hrepenenja. Temu sledi nagradna »kaskada «, to je niz biokemijskih  reakcij nevrotransmiterjev užitka (kemikalij, ki prenašajo informacije iz ene možganske celice v drugo), vključno z dopaminom, serotoninom, enkefalinom in GABA, ko je ta želja potešena. (5) Te ponavljajoče se hitre rešitve za užitek paralizirajo običajne regulacijske mehanizme možganov, ki zavirajo nevrotransmiterje užitka, saj ti s svojimi sporočili,  pravijo: Stop! Jaz sem zadovoljen.

Vzroki in zdravila
Zasvojenost katere koli vrste ima številne možne vire, vključno s čustvenimi, duhovnimi, fizičnimi, okoljskimi in genetskimi. Iskanje trajne odtegnitvene svobode zahteva pozitivne spremembe na vsakem od teh področij. Zasvojenosti se lahko prikradejo v življenja ranljivih ali neprevidnih oseb v mnogih oblikah, s hladno nepristranskostjo prestopijo vse rasne, razredne, družbene, izobraževalne in ekonomske meje. Zmaga v kateri koli vojni je odvisna od poznavanja moči sovražnika in tudi od tega, da imate veliko zalogo močnega orožja za zmago. Ta orožja vključujejo ustvarjanje okolja, tako notranjega kot zunanjega, ustvarjanje zdravega življenjskega sloga, ustvarjanje skupnosti in ustvarjanje duhovne povezave. Če se te stvari uporabljajo skupaj, igrajo močno vlogo pri premagovanju zasvojenosti, odpravljanju slabosti, krepitvi moči, obvladovanju stresa in doživljanju trajne ozdravitve od odvisnosti. Vsakič, ko se zasvojenost vztrajno uporablja kot nadomestek za izogibanje soočanju z življenjem, se lahko odvisnost nevarno približa.

Izbira, a ne usoda
Vendar obstaja pomembna razlika med tveganjem in vnaprej določeno usodo. Številni posamezniki, pri katerih obstaja veliko tveganje za zasvojenost, premagajo te težave in postanejo odlični  ljudje, medtem ko drugi, ki imajo kljub temu številne življenjske prednosti, postanejo nemočne žrtve odvisnosti. Študije lahko razkrijejo določene povezave in razumevanje teh povezav, ki so pomembno za intervencijo in terapijo, vendar ne napovedujejo uspeha ali neuspeha. Čeprav je pomembno razumeti, od kod prihajamo (iz odvisnosti), je enako pomembno vedeti, da nam ni treba tam ostati, ampak lahko nadaljujemo.

Oblikovanje uspeha
Struktura možganov ni vnaprej določena in fiksna, tudi če zgodnje izkušnje niso bile dobre. »Izkušnje, misli, dejanja in čustva dejansko spreminjajo strukturo naših možganov. Če na možgane gledamo kot na mišico, ki jo lahko oslabimo ali okrepimo, lahko treniramo svoj vpliv nanje: kdo postanemo. Ko razumemo, kako se lahko vpliva nanje, jih lahko treniramo za zdravje, živahnost in dolgoživost.« (6) Nedavne raziskave razkrivajo, da so možgani sposobni  neštetih oblik učenja in spomina ter potencialno obstaja veliko načinov, kako nevroni spremenijo svoje delovanje. Nevroznanstvenica Mary Kennedy opisuje čudovit razpon  in prefinjenost delovanja možganov, ki temeljijo na "zelo nastavljivih" lastnostih vsakega nevrona med razvojem in tudi pri odraslih, kar na koncu vpliva na vedenje. (7) Nevroznanstvenik John Ratey z univerze Harvard poudarja, da okolje in naše odločitve močno vplivajo na vpliv genetike za stanja, ki smo jih dolgo imeli za"nespremenljiva", kot so debelost, homoseksualnost in celo osebne lastnosti, kot sta voditeljstvo ali optimizem. Piše: »Ljudje nismo ujetniki svojih genov ali okolja. Imamo svobodno voljo. Geni so premagani vsakokrat, ko jezen človek obvlada svojo jezo, debel človek svojo prehrano in ko alkoholik zavrne pijačo. To je morda težja pot za ljudi z določenimi geni ali okoljem. (8) Nekateri ljudje v srednjih letih dramatično spremenijo kariero, osvojijo nove veščine in sprejmejo zdrav način življenja, tudi po letih napačnih navad. Drugi naredijo pozitivne spremembe v svojem odnosu do ljudi po letih nefunkcionalnih odnosov in se naučijo uživati ​​v novih dejavnostih, hobijih, hrani in prijateljih. Vsa ta človeška dinamičnost vključuje spremembe – genetskih značilnosti, nevronov in hormonov – in ima za posledico nenehno nastajanje novih možganskih vezij! »Vaja dela mojstra«, ker so možgani čudovito plastični oziroma spremenljivi skozi vse življenje. Procesi mišljenja, učenja in spomina so dinamični in stalno potekajo.

Prostovoljna izbira
Moramo biti pozorni, da  sprejmemo tiste odločitve, ki nas spremenijo! »Pozornost je mentalno stanje, ki nam omogoča, da vsak trenutek izbiramo in oblikujemo, kako bo deloval naš nenehno spreminjajoči se um, in da izberemo, kdo bomo resnično v naslednjem trenutku. Te odločitve ostanejo vtisnjene v fizični obliki v naši osebnosti.« (9) Ljudem z odvisnostjo se zdi, da so izgubili moč izbire tistega, za kar razumsko vedo, da je prav. To je zato, ker so se v možganih zgodile negativne spremembe, ki vključujejo več možganskih vezij, zlasti tistih, ki vključujejo nagrajevanje, samoomejevanje in samokontrolo. (10)  Ko je ta sposobnost ponovno vzpostavljena, lahko pride do osupljivih pozitivnih sprememb. Ko sprejemamo pozitivne odločitve, se spopadamo z mentalnimi izzivi, izberemo  boljši način razmišljanja, preudarno telovadimo ter jemo in živimo bolj zdravo, to vpliva na možganske gene, sinapse in njihovo strukturo. Odločno prizadevanje izboljša intelektualno zmogljivost možganov, sposobnost razmišljanja, čustveno moč in sposobnost odzivanja na številne izzive. Učenje, kako negovati te sposobnosti, je zelo koristno za tiste, ki imajo škodljive razvade. Spodbudno je vedeti, da se lahko možgani ozdravijo od odvisnosti in se naučijo novih navad. Kot pravi dr. Schwartz: "S sposobnostjo oblikovanja naših možganov dobimo moč, da krojimo svojo usodo." (11) Ponavljanje je ustvarjalec navad. Bolj pogosto ko se misel ali dejanje ponovi, bolj se zasidra v možganih. Lahko se spremenite kljub temu da so navade že dolgo zakoreninjene v vašem načinu življenja. Katera je to navada?

Ključna sestavina za zdravljenje
Ena najtežjih bitk človeškega srca je spoznanje, da potrebujemo moč zunaj sebe. Naravno je biti neodvisen, poskušati rešiti vse življenjske težave brez pomoči. Bog, ki nas je ustvaril, ve, da potrebujemo njegovo pomoč, moč in vodstvo, da bi uspešno obvladovali sebe in svojo življenjsko situacijo. Pogosto je zaupanje največja težava za nekoga, ki se trudi osvoboditi zasvojenosti. Težko se je  prepustiti pretirani potrebi po nadzoru nad ljudmi ali okoliščinami v poskusu izključitve morebitne bolečine. A če potrebe po nadzoru ne nadomestimo z zaupanjem, bo človek sčasoma zamenjal eno odvisnost z drugo. Bogu moramo prepustiti nadzor nad našim življenjem. Sveto pismo nas uči, da nas bo podrejanje Božjemu nadzoru opremilo za soočanje z življenjskimi izzivi, nam dalo bo nov pogled na življenje, razlog za upanje in zaupanje ter nas vodilo na pravo pot in nam končno podelilo večno življenje. Nasvet vabi: »Upaj v Gospoda iz vsega svojega srca, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh svojih potih ga spoznavaj in On ravne naredi tvoje steze.« (12)

Povzetek
Naš odnos do navad je verjetno najmočnejši pokazatelj uspeha ali neuspeha pri iskanju sprememb. Ratey pravi takole: »Postalo je očitno, da lahko dejansko spremenimo svoje možgane. S spreminjanjem zunanjega ali notranjega okolja našega telesa lahko bolje izkoristimo svoje prednosti in popravimo svoje slabosti. Možnosti za spremembe so omejene le z našo domišljijo, našo pripravljenostjo, da s samorefleksijo natančno ocenimo svoje možgane, in našo odločitvijo, da bomo opravili nekaj trdega dela. Ena od nujnih začetnih  sprememb pa je pogosto sprememba stališča.« (13) Sprejemanje zdravih življenjskih navad in pozitivnih navad razmišljanja zahteva načrtovanje in določanje prioritet vsak dan.  Pozitivne odločitve močno oblikujejo možgane in spodbujajo dolgoročno okrevanje od odvisnosti. Da bi se znebili zasvojenosti in slabih navad ter ostali brez njih, je treba uporabiti svetopisemska navodila  za življenje, ki vplivajo na naše razmišljanje, na naše vedenje in na naše odnose. Naša najpomembnejša odločitev je, da gojimo močno povezavo z našim Odrešenikom, Avtorjem svobodne izbire in svobode odločanja.

Avtorica: Vicki Griffin

Viri:

  1. The most important unresolved issue in the addictions: conceptual chaos. Shaffer HJ.Substance Use Misuse 1997:32(11) 1573 
  2. Behavioral addictions: do they exist? Holden C.Science for People 2001 Nov:294(5544)981 
  3. Ibid
  4. Ibid
  5. Reward deficiency syndrome: a biogenetic model for the diagnosis and treatment of impulsive, addictive, and compulsive behaviors. Blum K, et al.Journal of Psychoactive Drugs 2000 Nov:32(Suppl: i-iv)1-112 
  6. Ratey J.User’s Guide to the Brain (New York, NY: Vintage Books, 2002) p. 17 
  7. Sticking Together. Kennedy MB.Proc Natl Acad Sci 2000:21(97)11135-6 
  8. Ibid
  9. Schwartz J.The Mind and the Brain (New York, NY: Harper Collins, 2002) p.18 (The author is quoting William James) 
  10. The addicted human brain viewed in the light of imaging studies: brain circuits and treatment strategies. Volkow N, et al.Neuropharmacology 2004:47:3-13 
  11. , jacket cover
  12. Proverbs 3:5-6. (NKJV)
  13. Ratey J.User’s Guide to the Brain (New York, NY: Vintage Books, 2002)p. 356 

 

© 2022, Wildwood Sanitarium. Vse pravice pridržane.

Zavrnitev odgovornosti: informacije v tem članku so izobraževalne in splošne narave. Niti Wildwood Lifestyle Center, njegovi subjekti niti avtor tega članka ne nameravajo nadomestiti medicinske diagnoze, svetovanja ali zdravljenja s strani usposobljenega zdravstvenega delavca.

Naše verovanje

Verovanje adventistov naj bi prežemalo celotno posameznikovo življenje. Temelji na Svetem pismu, ki daje prepričljivo sliko o Bogu. Vabljeni ste, da raziskujete, doživite in spoznavate Njega, ki želi izboljšati vsa področja vašega življenja.

Adventisti.si je uradna spletna stran Krščanske adventistične cerkve v Republiki Sloveniji

crossmenu