»Čebelice, čebelice, ve moje ste prijateljice!«

Avtor: Patricija Virtič

Prvi julijski vikend so pustolovci in pustolovke posvetili čebelam. Na Ptuju so se zbrali iz cele Slovenije, da bi se skupaj naučili še kaj novega o marljivi opraševalki, od katerih je odvisna vsaka tretja žlica jedi na svetu. Odličen skok v poletne počitnice!

Čebele sodijo med pomembne opraševalke, s Slovenkami in Slovenci pa tvorijo še posebno vez. Cvetoči travniki in gozdovi so domovanje kranjske sivke, avtohtone slovenske podvrste čebele. Odlikujejo jo lastnosti, kot so krotkost, delavnost, skromnost in odličen smisel za orientacijo. Za kilogram medu mora čebela obiskati štiri milijone rož in preleteti štirikratno razdaljo okoli sveta. Ste vedeli, da je čebela edina žival, za katero v slovenščini pravimo, da umre in ne pogine? Nič čudnega, da ravno na pobudo Slovenije obeležujemo svetovni dan čebel (20. maj). 

V Sloveniji je čebelarstvo močno zasidrano v ljudsko zavest. Po številu čebelarjev na prebivalca se nahajamo v samem vrhu Evropske unije, kranjska sivka pa velja za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu. Dobre pogoje za čebelarjenje ponuja tudi ohranjeno naravno okolje.

Pustolovke in pustolovci so zato svoje znanje o medonosnih čebelah prenesli tudi v prakso. Izdelali so pisane hotele za samotarske čebele in druge opraševalce ter naredili pitnike zanje. Hoteli so že razpršeni po Sloveniji, pitniki pa so dopolnili že obstoječe zatočišče za opraševalce ob ptujski cerkvi, ki je nastalo pred leti na podobnem vikendu. Da je varovanje Božjega stvarstva resna in odgovorna naloga, pa so se odločili tudi verniki krajevne cerkve. Nasad sivke, ki obkroža cerkveno zemljišče, so prepustili žuželkam, ki bogato pašo obiskujejo vse do konca počitniških dni.